Kategorija: Novice
88. REDNA SEJA VLADE
Ljubljana, 24. 6. 2010 – Vlada RS je na 88. redni seji med drugim sprejela mnenje k predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o javnih zbiranjih, sprejela Načrt aktivnosti za skrajševanje postopkov in odpravo administrativnih ovir.
Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o javnih zbiranjih
Vlada ugotavlja, da se predlog zakona nanaša na dopolnitev 14. člena tako, da soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča ni potrebno, če se bo organiziral shod na javni površini, ki ima značaj javnega dobra in je namenjena zbiranju ljudi ter njeni prosti uporabi, izvedba shoda pa ni v nasprotju z njenim namenom. Veljavni zakon namreč v 14. členu med drugim določa, da mora organizator prijavi shoda oziroma vlogi za izdajo dovoljenja za izvedbo javnega shoda priložiti tudi soglasje lastnika oziroma upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod, ter dokazilo, da je o shodu obvestil lokalno skupnost, kar pa glede na to, da se shodi večinoma organizirajo na javnih površinah, lokalnim skupnostim omogoča, da odrečejo izdajo soglasja in tako onemogočijo shode takrat, ko to zaradi političnih ali drugih razlogov ocenijo, da si takšnih shodov ne želijo. Z dopolnitvijo zakona torej soglasje lastnika oziroma upravljavca ne bo več potrebno, če gre za javno površino, ki je tudi sicer namenjena zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi (npr. trg), izvedba shoda pa ni v nasprotju z njenim namenom. če je shod organiziran na javni površini, ki ima značaj javnega dobra in na katerem nima nihče absolutne lastninske pravice (niti občina), je pravica do javnega zbiranja v tem primeru močnejša od lastninske pravice občine, če je shod organiziran na trgu ali drugem prostoru, ki že sicer pomeni »odprt prostor obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi«.
Vlada se tako strinja, da soglasje občine ni potrebno v primerih, če je shod organiziran na javni površini, ki je tudi sicer namenjena zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi (npr. trg), izvedba shoda pa ni v nasprotju z njenim namenom. Organiziranje javnega shoda in udeležba na njem je namreč politična pravica, zato je dopustno postavljati le minimalne ovire (ko to zahteva varnost države, ali javna varnost, ali varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni), kar dopuščajo tudi druge pravne ureditve. Lokalna skupnost pa bo lahko odrekla soglasje le v primerih nedopustne rabe, ki bi nasprotovala namenu in pravnemu režimu na sami nepremičnini. Tako država kot tudi lokalna skupnost morata namreč zagotavljati možnosti za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, še posebej takrat, ko se za ta namen uporabljajo splošno dostopne ter vsem pripadajoče nepremičnine.
Spremembe in dopolnitve Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini
Uredba določa enotno metodologijo obračuna plač za javne uslužbence, napotene na delo v tujino. Spremembe in dopolnitve uredbe so posledica spremembe že uveljavljene plačne lestvice. Zato so v uredbi popravljene vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini in usklajeni dodatki, ki so vezani na te osnove. Uredbo je bilo treba spremeniti tudi zaradi napotitev javnih uslužbencev v nove kraje v tujini.
* * *
< ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE PODPISALO IZJAVO O SPODBUJANJU K VEČJI PLAČILNI DISCIPLINI V DRŽAVI