19.05.2016 Starost: 6 let

88. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 19. 5. 2016 – Vlada RS je na svoji 88. redni seji med drugim sprejela Predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, novelo Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike 2014-2020, novelo Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih in glasbenih šol, Uredbo o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti, novelo Uredbe o odlagališčih odpadkov ter obravnavala informacijo o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017 dalje.


Predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka
Veljavni sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je bil urejen na novi pravni podlagi (ZUKD-1) z letom 2011, vendar zaradi neurejenosti podatkov v zemljiškem katastru dejansko uveljavljen šele z letom 2013 oziroma prvimi izračuni na novi podlagi za leto 2014. Novi izračuni so pokazali, da bi se sledeč realnejšemu obsegu dohodkov v kmetijskih in gozdarski dejavnosti skupna masa katastrskega dohodka morala pomembno povečati, čeprav različno po vrstah rabe zemljišč. Zaradi nasprotovanja povišanju katastrskega dohodka, pa tudi oporekanju primernosti izračunov, ki so sloneli na podrobnih kalkulacijah za izračun dohodka po posameznih kmetijskih pridelkih, se je z zadnjo novelo zakona uporaba novih zneskov katastrskega dohodka zamrznila do leta 2016 z rešitvijo, da se katastrski dohodek v tem obdobju določa na podlagi katastrskega dohodka iz leta 2013. Obenem so resorna ministrstva (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje in prostor) ustanovila delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstev ter različnih stanovskih združenj, katere naloge je bila preveritev izračunov katastrskega dohodka in priprava izhodišč za novo metodo.

Delovna skupina je ugotovila, da je obstoječi način izračuna katastrskega dohodka kot pavšalne ocene dohodka od pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov z metodološkega vidika na splošno ustrezen, saj v osnovi zagotavlja opredelitev višine katastrskega dohodka, ki odraža razliko med tržno vrednostjo pridelave na posameznem kmetijskem ali gozdnem zemljišču in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški, da pa ima nekatere slabosti, zaradi katerih so izračuni podvrženi možnostim prilaganja in manj zanesljivi na regionalni ravni. Predvsem je oporekala primernosti uporabe nekaterih statističnih podatkov na ravni posameznih statističnih regij, izraziti občutljivosti izračunov zaradi upoštevanja letnih nihanj v količinah in cenah ter zapletenosti in nepreglednosti sistema zaradi upoštevanja velikega števila spremenljivk, pa tudi prenizko upoštevanim dohodkom od živinoreje.

Delovna skupina je predlagala, da se namesto sofisticiranega sistema kalkulacij razvije bolj robusten in enostaven, zato sicer manj podroben a obenem bolj pregleden sistem ugotavlja katastrskega dohodka, ki naj sloni na bolj generalnih statističnih podatkih o dohodkih kmetijske in gozdarske dejavnosti. Kot primerno rešitev, ki jo je mogoče izvajati brez dodatnega urejanja registra kmetijskih gospodarstev v smislu popolnega zajema in ureditve organizacijskega statusa kmetijam, je delovna skupina predlagala metodo določanja katastrskega dohodka na podlagi podatkov iz ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost, kot ga letno pripravi Statistični urad RS.

Predlog novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je pripravljen na podlagi ugotovitev delovne skupine in njenih priporočil za poenostavitev metode ugotavljanja katastrskega dohodka. Ureja, da se katastrski dohodek ugotavlja na podlagi podatkov ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Predlagane rešitve:

  • izračuni katastrskega dohodka temeljijo na podatkih ekonomskega računa za kmetijstvo in gozdarstvo, agregiranih na ravni skupin kmetijskih pridelkov,
  • katastrski dohodek se za posamezne vrste pridelave, vezane na vrste rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovi kot prihodek posamezne vrste pridelave (skupine kmetijskih pridelkov, kot je določena z ekonomskim računom za kmetijstvo in gozdarstvo), zmanjšan za delež stroškov, ki se določi na podlagi deleža stroškov v skupnem ekonomskem računu kmetijske ali gozdarske dejavnosti,
  • katastrski dohodek se določi v razredih proizvodne sposobnosti za kmetijska zemljišča na podlagi bonitetnih točk in za gozdna zemljišča na podlagi rastiščnega koeficienta,
  • določi se količnik za izračun dodatnega katastrskega dohodka posebnih intenzivnih kultur (pridelava jagod, špargljev, intenzivna pridelava vrtnin, reja polžev itd.) kot večkratnik katastrskega dohodka intenzivnega nasada,
  • pavšalna ocena dohodka v čebelarstvu se ugotovi kot prihodek od čebelarstva iz ekonomskega računa za kmetijstvo, zmanjšan za enak delež stroškov, kot velja za gozdna zemljišča,
  • ohrani se korekcija katastrskega dohodka zaradi omejene možnosti pridelave na območjih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi,
  • katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj se ugotavljata na vsaka tri leta na podlagi predhodnega petletnega povprečja podatkov ekonomskega računa,
  • določi se smiselno prehodno obdobje postopnega povečevanja novih zneskov katastrskega dohodka do končne vrednosti.

Pred predložitvijo zakona v zakonodajni postopek je bila opravljena javna obravnava zakona, pri oblikovanju končnih rešitev pa so sodelovale tudi nevladne organizacije s področja kmetijstva. Doseženo je bilo soglasje glede vseh ključnih elementov, kar omogoča nadaljevanje postopka. Usklajevanja se bodo nadaljevala še v teku samega zakonodajnega postopka, nekatera odprta vprašanja pa bodo predmet usklajevanja ob pripravi predloga sprememb zakona o dohodnini, ki ga vlada načrtuje pripraviti v naslednjih mesecih.

Več o sprejetih sklepih si preberete TU.

* * *


< TEŽAVE ZARADI SLABEGA DELOVANJA OMREŽJA HKOM