17.06.2010 Starost: 10 let
Kategorija: Novice

87. REDNA SEJA VLADE

Ljubljana, 17. 6 2010 - Vlada RS je na tokratni redni seji med drugim sprejela dopolnitev Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in določilo besedilo predloga Zakona o malem delu.


 

Dopolnitev Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin

 

S predmetno dopolnitvijo Uredbe je upravljavcem stvarnega premoženja države, do ureditve v specialnih predpisih, omogočeno gospodarnejše ravnanje s tistim stvarnim premoženjem, ki predstavlja strateško nepremično premoženje države (npr. letališče, pristanišče, železniška infrastruktura, rezervne obrambne ali zaščitne zmogljivosti, mejni prehod…).

 

Uredba sedaj predvideva možnost oddaje v najem nepremičnega premoženja, ki je strateškega pomena za državo za obdobje do 30 let, z možnostjo podaljšanja najemnega razmerja za 10 let. Navedene nepremičnine so izjemnega pomena za Slovenijo, zato je potrebno, da trajno ostanejo v lasti države, tudi v primeru dolgotrajnejše nepotrebnosti.

 

S sprejeto dopolnitvijo Uredbe se tako varuje strateški interes države, hkrati pa je omogočena gospodarna raba teh nepremičnin.

 

Predlog Zakona o malem delu

 

Na trgu dela v Sloveniji obstajajo različne oblike priložnostnega in občasnega dela, ki so opredeljene v več zakonih, zato je njihovo izvajanje zelo različno, prav tako pa se bistveno razlikujejo glede na pravice in varnost tistih, ki ta dela opravljajo. Veliko priložnostnih in občasnih del se opravi tudi v okviru dela in zaposlovanja na črno. Zaradi hitrih in nepredvidljivih sprememb ter negotovosti na globalnem trgu, se vse več delodajalcev poslužuje t.i. nestandardnih oblik zaposlovanja oziroma najema delovne sile, zato je nujno potrebno zagotoviti ustrezen pravni okvir za opravljanje tovrstnih del, določiti standarde in zagotoviti socialno varnost tudi tistim, ki opravljajo priložnostno in občasno delo. Uveljavljanje načela »vsako delo šteje« je zelo pomembno tako z vidika posameznika, kakor tudi z vidika vzdrževanja socialne države.

 

Z Zakonom o malem delu želimo enotno urediti oblike dela, katerih zaradi njihove občasne narave in dinamike opravljanja dela, ne moremo šteti kot delovno razmerje, kljub temu, da ima takšno delo v posameznih primerih lahko tudi elemente delovnega razmerja. Namen Zakona o malem delu je, da se vse oblike tovrstnega dela vključi v mehanizem podpore socialnim blagajnam in da se vsem, ki ta dela opravljajo, omogočijo primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Hkrati želimo z uvedbo malega dela zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno, saj se uvaja nova možnost legalnega opravljanja plačanega dela, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, pod ugodnejšimi pogoji za delodajalca (hitro reagiranje na potrebe po delu, manjši stroški dela, kot pri delovnem razmerju, manj administrativnih postopkov).

 

Malo delo bo v veliki meri ohranilo fleksibilni značaj na trgu dela, ki ga ima sedaj študentsko delo, zato bo tudi prispevalo k bolj prožnemu trgu dela ob hkratni zagotovitvi osnovnih pravic iz socialnih zavarovanj. Malo delo je opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur na mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur. Omejen je tudi letni zaslužek iz tega naslova v višini 6.000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre.

 

Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa je obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela.

 

Dajatev iz malega dela znaša 14 % od bruto plačila za opravljeno malo delo, kar je enako kot znaša trenutna koncesijska dajatev iz dela dijakov in študentov. Sredstva iz dajatve se bodo stekala v dva proračunskega sklada, enega v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in drugega v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

 

Sredstva iz dajatve se v največjem odstotku namenjajo za financiranje štipendij ter izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov. Na podlagi načela medgeneracijske solidarnosti bodo sredstva za ta namen s svojim delom prispevali tako dijaki in študentje, kakor tudi upokojenci, brezposelne in druge neaktivne osebe. Manjši del sredstev iz dajatve pa bo namenjen za rizični sklad, delovanje organizacij študentov, izvajanje projektov, namenjenih študentom in upokojencem, izvajanju aktivne politike zaposlovanja ter za podporo evidentiranja in spremljanja malega dela ter inšpekcijskega nadzora. S strožjimi pravili glede porabe sredstev iz dajatve želimo doseči učinkovitejšo in gospodarnejšo porabo teh sredstev. Vsi prejemniki sredstev iz dajatve iz malega dela bodo morali pri porabi teh sredstev upoštevati vse javno finančne predpise.

 

Posredovanje malega dela se bo izvajalo kot nepridobitna dejavnost, na podlagi dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki ga podeli in odvzame ministrstvo, pristojno za delo. Dovoljenje se podeli na javnem razpisu, in sicer za dobo največ 5 let. Pri posredovanju malega dela se ohranja institut napotnice, ki sedaj velja za študentsko delo, vendar z vgrajenimi varovalkami, ki bodo zagotovile redno plačevanje delodajalcev za opravljeno malo delo oziroma učinkovitejšo izterjavo neplačanih obveznosti.

 

V primeru neplačila s strani delodajalca uvajamo posebno varstvo za osebo, ki bo malo delo opravila, in sicer tako, da se ji zagotovi plačilo dela iz skupnega rizičnega sklada. Organizacija, ki posreduje malo delo pa ima pristojnost in dolžnost, da izvede postopke izterjave in izterjana sredstva vrne v rizični sklad.

 

Za učinkovito izvajanje, spremljanje in nadzor malega dela, je ključna tudi vzpostavitev centralne informatizirane evidence o malem delu, ki jo bo vodil Zavod RS za zaposlovanje in v kateri bodo tekoče razvidni podatki o opravljenem malem delu za posamezno osebo in delodajalca, neposredni vpogled v evidenco pa je predviden tudi za nadzorne organe. Centralna evidenca o malem delu bo zagotovila tudi beleženje neformalnih izkušenj, pridobljenih z malim delom, kar bo predvsem v korist mladim, pa tudi brezposelnim osebam, pri iskanju zaposlitve.

 

Predlog zakona uvaja strog nadzor nad kršitvami zakona. Kazenske določbe predvidevajo visoke globe za delodajalce in posameznike, poleg tega pa bo v primeru pravnomočne odločbe o prekršku po Zakonu o malem delu veljala tudi prepoved izdajanja napotnic za opravljanje malega dela, in sicer za osebe 1 leto in za delodajalce 2 leti od dneva pravnomočnosti odločbe o prekršku.

 

* * *


< USKLAJEVALNI SESTANEK - PRAVILA GASILSKE SLUŽBE