30.04.2010 Starost: 11 let
Kategorija: Novice

79. REDNA SEJA VLADE

Ljubljana, 30. 4. 2010 – Vlada RS je na 79. redni seji med drugim sprejela Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu.



Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Vlada RS si je za mandat 2008–2012 s področja socialne varnosti naložila cilj zagotoviti učinkovitejšo politiko socialnih transferjev, ki naj bi ga dosegla z naslednjimi ukrepi:
·        nova določitev minimalne ravni socialne varnosti in določitev njene višine na ravni, ki bo zagotovila dostojno življenje;
·        zagotovitev enotne vstopne točke v sistem socialnih pomoči;
·        vzpostavitev enotne evidence vseh pomoči, ki jih prejema posameznik. 

Vlada si navedenih ukrepov ni zadala z namenom krčenja pravic, ampak za oblikovanje pravičnejše in bolj dolgoročno vzdržne socialne države. Preglednejši in preprostejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so je res potrebni, preprečil pa bo danes pogosto izkoriščanje in zlorabo sistema. 

Cilj predloga Zakona je oblikovanje pravičnejše in bolj dolgoročno vzdržne socialne države. Preglednejši in preprostejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so je res potrebni, preprečil pa bo danes pogosta izkoriščanje in zlorabo sistema. Rešitve predstavljajo poenostavitev sistema socialnih transferjev, odvisnih od gmotnega položaja družine, njegovo večjo preglednost in večjo učinkovitost ter manjšo možnost zlorab.

Cilje bo mogoče doseči z vzpostavitvijo centralne evidence pravic iz javnih sredstev in s povezavo informacijskih sistemov, z vzpostavitvijo enega mesta odločanja, s poenotenjem elementov, ki vplivajo na odločitev o socialnih pravicah, in spremembo kriterijev za upravičenost do nekaterih socialnih pravic, pri čemer je mogoče vključiti tudi vzpodbude za zaposlovanje. Centri za socialno delo postanejo »ena vstopna točka« v sistemu socialnih pravic, ki ne temeljijo na socialnem zavarovanju ali o njih ne odločajo organi blagajn socialnega zavarovanja.

Centri za socialno delo bodo odločali o vseh tovrstnih zakonskih pravicah, ki so neposredno odvisne od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičenca, tj. tistih, ki so po veljavni zakonodaji že v njihovi pristojnosti (t. i. državnih socialnih transferjih), in tudi o pravicah, ki jih po veljavnih predpisih zagotavlja lokalna skupnost in so določene kot zakonska pravica (t. i. občinski transferji). Zakon jih s skupnim izrazom imenuje »pravice iz javnih sredstev«, in sicer so to:
–        denarni prejemki:otroški dodatek;denarna socialna pomoč;varstveni dodatek;državna štipendija;
–        subvencije in plačila:znižanje plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo (v nadaljnjem besedilu: znižano plačilo vrtca);dodatna subvencija malice za učence in dijake po zakonu, ki ureja šolsko prehrano (v nadaljnjem besedilu: subvencija malice za učence in dijake);subvencija prevozov za dijake in študente po zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, in po zakonu, ki ureja visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: subvencija prevozov za dijake in študente);oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev);prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: prispevek k plačilu družinskega pomočnika);subvencija najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja (v nadaljnjem besedilu: subvencija najemnine);pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev);pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje).

Neupravičeno kopičenje socialnih pravic bo mogoče preprečiti z:
·        enotno opredelitvijo oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, ko ta uveljavlja pravico do nekega socialnega transferja;
·        enotno definicijo dohodka (vrst dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotovitvi dohodkovnega položaja);
·        enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju vseh socialnih transferjev, ki so odvisni od materialnega položaja;
·        določenim vrstnim redom uveljavljanja socialnih transferjev;
·        eno vstopno točko za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev.

Ti elementi so ključni za ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja in drugih oseb, ki se jih poleg njega upošteva kot člane neke skupnosti. Materialni položaj je na eni strani pogoj za upravičenost do številnih socialnih transferjev, na drugi strani pa podlaga za odmero višine posameznega transferja.

Predlog zakona ohranja načelo, uveljavljeno pri navedenih pravicah iz javnih sredstev v obstoječi področni zakonodaji, da se le-ta dodeli, kadar dohodek oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico iz javnih sredstev. Pri tem zakon ne posega v druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo to pravico. Tudi ne posega v samo delovno področje posameznega pristojnega ministrstva (razen izjemoma, ker se področna zakonodaja ne spreminja vzporedno s sprejetjem tega zakona) niti ne posega v vir financiranja.  

Določa pa:
- vrstni red uveljavljanja pravic;enoten način ugotavljanja materialnega položaja (krog oseb, dohodki, premoženje);
- meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju denarnih prejemkov in drugih pravic, ki so odvisne od materialnega položaja;višino določenih pravic iz javnih sredstev;postopek, ki se uporablja pri njihovem uveljavljanju;
- centralno evidenco socialnih transferjev.

Centri za socialno delo odločajo o navedenih pravicah po v zakonu določenem vrstnem redu, ki ga je vlagatelj dolžen upoštevati. Z določitvijo vrstnega red se preprečuje neupravičeno kopičenje pravic, hkrati pa tudi neupravičeno povečanje pravice, ki jo uveljavlja vlagatelj, do česar bi prišlo, če zakon ne bi uredil tudi posledic ob neuveljavljanju posamezne pravice.

Pri vrstnem redu zakon določa, da je vlagatelj denarne prejemke dolžen uveljavljati v naslednjem vrstnem redu:
·        otroški dodatek;
·        denarna socialna pomoč;
·        varstveni dodatek;
·        državna štipendija.

Pred uveljavljanjem subvencij oziroma plačil je vlagatelj dolžen uveljaviti tudi pravice do denarnih prejemkov.  

Center za socialno delo je vlagatelja dolžen opozoriti na vrstni red in posledice njegovega neupoštevanja. čŒe vlagatelj ne uveljavlja katerega izmed denarnih prejemkov, ki je po vrstnem redu pred pravico, ki jo uveljavlja, se denarni prejemek upošteva, kot če bi mu bil dodeljen. 

* * *


< GJERKEŠ ŠIRŠE SPREMEMBE ZAKONODAJE ZA SPODBUJANJE POVEZOVANJA OBČIN NAPOVEDUJE ZA LETO 2011