11.03.2016 Starost: 4 let

78. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 10. 3. 2016 – Vlada RS je na svoji 78. redni seji med drugim sprejela načrt izvedbe premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav, Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – DIGITALNA SLOVENIJA 2020, Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, Predlog resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025. Vlada RS se je tudi seznanila z informacijo o pripravi pilotnih projektov po Akcijskem načrtu Resolucije o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015 - 2025 ter sprejela odgovor v zvezi s problematiko financiranja občin in ga bo posredovala Komisiji DZ za nadzor javnih financ.


Načrt izvedbe premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav
Na podlagi sklepa Sveta EU 2015/1523 in sklepa Sveta EU 2015/1601 bo Slovenija:

  • premestila 567 oseb iz Italije in Grčije (ali druge države članice, ki bi bila izpostavljena hudemu pritisku na nacionalni migracijski in azilni sistem) (relokacija) in
  • preselila 20 oseb iz tretjih držav (resettlement).

Končno število oseb bo verjetno višje, odvisno od trenutnih migracijskih razmer in končnega dogovora o številu premeščenih oseb. V okviru premestitve bo Slovenija sprejela osebe iz držav, za katere po podatkih na ravni EU delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med vsemi odločitvami znaša vsaj 75 %. Takšen delež imajo Sirija, Eritreja, Irak, Centralnoafriška republika, Svazi, Jemen in Bahrajn, zato bodo v Slovenijo sprejeti prosilci iz teh držav.

V okviru trajne preselitve so prednostne regije, določene na ravni EU: Severna Afrika, Srednji vzhod in države Afriškega roga oziroma regije, kjer so vzpostavljeni evropski Regionalni programi zaščite. Glede na navedeno bo Slovenija v okviru trajne preselitve sprejela osebe iz Sirije.

Slovenija bo s premestitvami oseb začela aprila letos. V rednih časovnih presledkih (vsaj vsake tri mesece) bo Italiji oziroma Grčiji sporočila število oseb, ki jih je mogoče hitro premestiti. Predvidena časovnica prihoda premeščenih oseb:

Vseh 20 oseb, ki bodo trajno preseljene, bodo k nam prišle v letošnjem letu.

Premestitev iz Italije in Grčije (relokacija)
V Italiji oziroma Grčiji se opravi postopek registracije, odvzema prstnih odtisov in vnosa podatkov v Dublinet in Eurodac. Od tam tudi sporočijo, da so kandidati na voljo. Zavrnitev je možna zgolj v primeru obstoja utemeljenih razlogov, da se osebo šteje kot grožnjo za nacionalno varnost ali za javni red ali da obstajajo izključitveni razlogi. Slovenija na podlagi prejetih in proučenih podatkov Italiji oziroma Grčiji pošlje sporočilo o sprejetju/zavrnitvi za vsakega prosilca posebej.

Po prihodu v Slovenijo bodo osebe nameščene v azilni dom, kjer bodo imele zagotovljeno nastanitev in oskrbo, hkrati bo izveden postopek mednarodne zaščite. Prosilcem je zagotovljena osnovna oskrba, spremljanje postopka v jeziku, ki ga razumejo, brezplačna pravna pomoč v postopku pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem, in sicer s pomočjo enega svetovalca za begunce, nujno zdravljenje, izobraževanje, žepnina in pravica do dela in zaposlovanja. Prosilcem je v fazi odločanja ob izpolnjevanju pogojev omogočeno tudi bivanje na zasebnem naslovu.

Po pridobitvi statusa mednarodne zaščite bodo osebe nameščene v integracijsko hišo (trenutno imamo dve, eno v Ljubljani in eno v Mariboru) za največ 15 mesecev, po poteku tega obdobja se osebe nastanijo na zasebnem naslovu, pri čemer so za dve leti po izselitvi iz integracijske hiše upravičene še do izplačila denarnega nadomestila za zasebno nastanitev (trenutno 288,81 evrov za eno osebo). Prve tri mesece (uvajalno obdobje) bodo vključene v orientacijski program (seznanjanje z načinom življenja, institucijami v RS, osnove slovenskega jezika, praktična raba jezika, uvajanje v samostojno življenje), ki ga bo izvajala z javnim razpisom izbrana organizacija – postopek javnega razpisa za izvajalca programa je v zaključni fazi. Po poteku uvajalnega obdobja jim bo nudena pomoč pri iskanju zasebne nastanitve, učenje slovenskega jezika, učna pomoč in pomoč svetovalca za integracijo.

Trajna preselitev (resettlement)
Slovenija status begunca prizna osebam, ki prebivajo v tretji državi in izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa. V postopku odločanja se upošteva poročilo, ki ga za vsako osebo pripravi uradna oseba pristojnega organa oziroma Visoki komisariat v tretji državi, iz katere bodo osebe trajno preseljene.

Po prihodu v Slovenijo bodo osebe z že priznanim statusom v tretji državi nastanjene v ustrezno obliko nastanitve. Glede na relativno majhno število sprejetih oseb v okviru projekta trajne preselitve, s katerimi še nimamo izkušenj, smo pripravili poseben projekt vključevanja. Namen projekta je zagotoviti nastanitev, orientacijski program in pomoč pri vključevanju, ki ga bo izvajal na javnem razpisu izbran izvajalec.

Za namen izvedbe načrta bodo porabljena tako proračunska sredstva kot sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje. Za izvedbo projektov bodo porabljena sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje v višini 75 % in sredstva državnega proračuna v višini 25 %.

Slovenija bo za vsako premeščeno osebo od Evropske komisije prejela dodatnih 6.000 evrov in za vsako trajno preseljeno osebo 10.000 evrov (zanje zaprosimo ob dejanski premestitvi/trajni preselitvi).

Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020
Vlada RS je sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in naložila Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pri operaterjih elektronskih komunikacij testira tržni interes za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta na način, kot je predviden v Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020. Vlada je tudi naložila Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da glede na izraženi tržni interes operaterjev elektronskih komunikacij pripravi spisek območij, ki so bele lise, s tem spiskom dopolni Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 ter o tem seznani Vlado Republike Slovenije.

V interesu razvoja digitalne družbe in izkoriščanja priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko komunikacijske tehnologije in internet za doseganje trajnih gospodarskih in družbenih koristi, kot so med drugim razvoj gospodarstva, večja konkurenčnost, nova kakovostna delovna mesta ter enakomeren razvoj podeželja in urbanih področij, je strateški cilj do leta 2020 96 % gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s in vsaj 30 Mb/s za 4 % gospodinjstev.

Več o sprejetih sklepih si lahko preberete TU.

* * *


< NA MDDSZ O TEŽAVAH NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA