Kategorija: Novice
73. REDNA SEJA VLADE
Ljubljana, 18. 3. 2010 – Na 73. redni
seji je Vlada RS sprejela stališče do predloga Zakona o minimalni plači v
javnem sektorju, Uredbo o uvedbi in
uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena. Sprejet je bil tudi Odlok o ustanovitvi Generalnega sekretariata Vlade
Republike Slovenije. Prav tako pa si je Vlada RS seznanila s potekom množičnega
vrednotenja nepremičnin.
Zakon o minimalni plači v javnem sektorju
Nov Zakon o minimalni plači določa novo višino
minimalne plače v višini 734,15 EUR. Zakon tudi določa možnost in pogoje za
postopen prehod na tako določeno višino minimalne plače. Ti pogoji so
ugotovitev delodajalca, da bi izplačevanje minimalne plače, v višini določeni v
skladu s tem zakonom, delodajalcu povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj
podjetja ali imelo za posledico odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih
razlogov večjemu številu delavcev. Ne glede na zaostreno javnofinančno
situacijo obstoj teh pogojev ni mogoče ugotavljati in ugotoviti pri subjektih
javnega sektorja. Zato v javnem sektorju niso izpolnjeni pogoji za postopen prehod
na določeno višino minimalne plače, ampak se od uveljavitve Zakona o minimalni
plači, torej od 1.3.2010, v javnem sektorju izplačuje minimalna plača v višini,
določeni s tem zakonom.
Ocenjuje
se, da bo minimalno plačo po uveljavitvi novega zakona o minimalni plači
prejemalo 1552 javnih uslužbencev v javnem sektorju, finančne posledice nove
višine minimalne plače pa so v celotnem javnem sektorju letno 1.296.577,96 €
bruto/bruto. Ocena potrebnih dodatnih finančnih sredstev za izplačevanje nove
višine minimalne plače v javnem sektorju je bila narejena že v fazi sprejemanja
Zakona o minimalni plači (osnova za oceno so bili podatki ISPAP o izplačanih
plačah v javnem sektorju za mesec november 2009).
Finančni
učinki pri neposrednih proračunskih uporabnikih (nevladni proračunski
uporabniki, vladne službe, ministrstva, organi v sestavi ministrstev, upravne
enote , pravosodni proračunski uporabniki) za javne uslužbence, ki:
- že imajo minimalno
plačo po veljavni zakonodaji in se jim sedaj poveča (86 javnih uslužbencev
– razlika med minimalno plačo 597,43 € in 734,25 EUR) so na letnem nivoju
bruto/bruto 163.811,34 €.
- bi imeli minimalno
plačo po novem predlogu in jim glede na sedaj veljavno višini ni bila
izplačana (301 javnih uslužbencev - minimalna plača 734,15 €) so na letnem
nivoju bruto/bruto 246.727,92 €
Finančni
učinki pri drugih subjektih javnega sektorja javne uslužbence, ki:
- že imajo minimalno
plačo po veljavni zakonodaji in se jim sedaj poveča (26 javnih uslužbencev
- razlika med minimalno plačo 597,43 € in 734,25 EUR) so na letnem nivoju
bruto/bruto 49.524,36 €.
- bi imeli minimalno
plačo po novem predlogu in jim glede na sedaj veljavno višini ni bila
izplačana (1139 javnih uslužbencev - minimalna plača: 734,15 €) so na
letnem nivoju 836.514,34 €.
Vsi proračunski uporabniki in drugi subjekti javnega
sektorja morajo, z racionalnim vodenjem svoje kadrovske in organizacijske
politike, potrebna sredstva za uveljavitev tega zakona primarno zagotoviti v
okviru svojih sprejetih finančnih načrtov. Morebitne dodatne finančne zahteve
zaradi izplačevanje minimalnih plač v višini, določeni z novim zakonom o
minimalni plači, ki jih uporabniki proračuna in drugi subjekti javnega sektorja
ne bi zmogli zagotoviti v okviru sprejetih finančnih načrtov, pa bodo morali
argumentirano utemeljiti.
Več si lahko preberete na:
www.zdruzenjeobcin.si/index.php
* * *
< USTANAVLJANJE POKRAJIN BO POTEKALO S POČASNEJŠO DINAMIKO