25.09.2015 Starost: 7 let

73. DOPISNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 25. 9. 2015 - Vlada RS je na 73. dopisni seji med drugim sprejela Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, predlog novele Zakona za uravnoteženje javnih financ, Predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 ter drugih ukrepih v javnem sektorju, predlog sprememb Zakona o varstvu okolja ter dopolnila sklep o predlogu Proračuna RS za leto 2016 in 2017.


Predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017
Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna. Slovenija je v letu 2014 dosegla zmerno gospodarsko rast, ki se bo po napovedih ohranila tudi v letih 2015, 2016 in 2017. Kljub velikemu padcu BDP v obdobju globalne finančne krize je Sloveniji uspelo ohraniti eno največjih stopenj socialne enakosti v širših mednarodnih primerjavah. Slovenija je kot članica EU in EMU zavezana k spoštovanju skupnih pravil omejitev pri gibanjih tako v javnih financah kot v širšem makroekonomskem področju. Cilji javno finančne politike RS za leti 2016 in 2017 sledijo zahtevam in priporočilom Sveta EU v okviru zavez Pakta stabilnosti in rasti ter so v skladu s postopkom presežnega primanjkljaja. Doseganje scenarija v srednjeročnem obdobju je predvideno s prepletanjem spodbujanja naložb in ukrepi za večjo konkurenčnost, strukturnimi reformami in fiskalno odgovornostjo.

Slovenija si mora s politiko in ukrepi prizadevati za nadaljnje zniževanje primanjkljaja, dokler ne bo doseženo trajno strukturno uravnoteženje javnih financ, skladno s preventivnim delom Pakta za stabilnost in rast ter mednarodno Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v Ekonomski in monetarni uniji. Z ukrepi v predlaganem zakonu se posega tudi na področja, kjer je iz prej naštetih razlogov potrebno zmanjšati izdatke.

Predlagani zakon vsebuje vse vsebine in druge elemente, ki jih določa ali predvideva ZJF ter vsebine, ki jih določajo področni zakoni. V skladu z navedenim se določa obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države, ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu. Ureja tudi posebna pooblastila vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, za izvrševanje proračuna za leti 2016 in 2017. V tem okviru so določena različna pooblastila, pomembna predvsem za zadolževanje Vlade v okviru fiskalnega stabilizatorja. Predlagani zakon določa tudi obseg obveznosti, ki jih lahko uporabniki prevzemajo v tekočem letu in ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, prav tako pa tudi druge vsebine, za katere ZJF in drugi zakoni predvidevajo, da morajo biti urejeni v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.

S predlaganim zakonom se, poleg vsebin za katere že ZJF določa, da jih je treba urediti v predlaganem zakonu, ureja še:

  • poraba in vračila namenskih sredstev EU,
  • predplačila,
  • financiranje ustanov,
  • posebnosti z upravljanjem in prodajo finančnega premoženja,
  • povprečnina in zagotavljanje sredstev občinam za investicije,
  • priprava finančnih načrtov za neposredne uporabnike proračuna,
  • politika zaposlovanja,
  • ukrepe za znižanje izdatkov na področju pokojninskega in socialnega varstva,
  • znižanje subvencije občine za plačilo javnega vrtca,
  • zagotavljanje plačila zdravstvenih storitev za veterane.

V primerjavi z veljavno ureditvijo, se predlagani zakon razlikuje predvsem po tem:

  • da se pri predplačilih od neposrednega uporabnika zahteva, da se v pogodbi z upravičencem dogovori, da bo prejemnik najkasneje v 120 dneh po prejemu sredstev, posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev. Predlagana ureditev bo enako kot pri namenskih sredstvih EU zagotovila, da se bodo predplačila izplačevala v nižjih obsegih od dopustnega, hkrati pa se na ta način prejemnikom zagotavlja, da imajo sredstva na razpolago skozi celotno obdobje, v kolikor pravočasno posredujejo dokazila in v kolikor sredstva porabljajo skladno s pogodbo;
  • da se omogoča občinam dodatno ugodno zadolževanje za investicije pri državnem proračunu,
  • da se s predlaganim zakonom izrecno ne zahteva več zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorjuda se v letu 2016 pokojnine ne bodo redno usklajevale, je pa določena izredna uskladitev pokojnin,
  • da občina v primerih, ko je otrok vključen v vrtec izven območja in so v matični občini zagotovljena prosta mesta, plačuje le ceno istovrstnega programa, ki velja v vrtcih na njenem območju,
  • da so dodani dodatni pogoji za zagotavljanje plačila zdravstvenih storitev vojnim veteranom.

*** Besedilo predloga ZIPRS1617 z datumom 24. 9. 2015 je dostopno TU. Besedila ZIPRS1617, ki je bil potrjen s strani Vlade, še ni objavljeno.***

Predlog novele Zakona za uravnoteženje javnih financ
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C se je uvedlo plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (t.i. študentskega dela). Skladno z navedenim se je ustrezno prilagodila tudi višina in način delitve koncesijske dajatve, tako da je bila skupna obremenitev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov primerljiva z ostalimi oblikami dela.

V procesu pogajanj o vsebini ZUJF-C je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na zahtevo Študentske organizacije Slovenije v ZUJF-C vneslo varovalko, po kateri bi se koncesijska dajatev s 1. 1. 2016 znižala iz 16,0 % na 9,59 % (drugi odstavek in točka d) tretjega odstavka 130. člena ZUJF), v kolikor bi bil upad začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v letu po uveljavitvi sprememb višji od 15 %. Skladno z navedenim je bil med Predsednikom Vlade RS, MDDSZ in ŠOS podpisan tudi dogovor, ki pravi, da se ŠOS strinja s tem, da se ureditev uveljavljena v letu 2015 ohrani, v kolikor do takšnega upada ne pride.

Skladno z znižanjem koncesijske dajatve iz 16,0 % na 9,59 % bi se zmanjšal tudi del koncesijske dajatve, ki se namenja v proračunski sklad MDDSZ za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za štipendije (129. člen ZUJF), ki se podeljujejo na podlagi Zakona o štipendiranju – ZŠtip-1, iz 8,41 o.t. v letu 2015 na 2,00 o.t. v letu 2016. Po oceni MDDSZ, bi se načrtovani prihodki proračunskega sklada iz naslova dela koncesijske dajatve znižali iz 29,5 mio evrov na 6,0 mio evrov. Manjkajoča sredstva bi v letu 2016 (23,5 mio evrov) in vseh nadaljnjih letih zaradi zakonskih obveznosti moral zagotoviti proračun.

MDDSZ ugotavlja, da je bil upad začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v letu 2015, na podlagi podatkov Finančne uprave RS o obračunani koncesijski dajatvi, nižji od 15 %, zato predlaga črtanje drugega odstavka in točke d) tretjega odstavka 130. člena ZUJF, s čimer se bosta ohranili obstoječa višina in način delitve koncesijske dajatve ter v letu 2016 in vseh nadaljnjih letih ne bodo povzročeni negativni javnofinančni učinki in morebitne dodatne distorzije na trgu dela.

Predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 ter drugih ukrepih v javnem sektorju
Predlog zakona določa ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016, in sicer: podaljšanje uporabe znižane plačne lestvice, podaljšanje neusklajevanja osnovnih plač, podaljšanje neizplačevanja redne delovne uspešnosti, podaljšanje omejenega izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, znižan regres za letni dopust, možnost vplačila nižjega zneska kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, omejitve v zvezi izplačili jubilejnih nagrad, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, omejitev števila dni letnega dopusta, omejitve sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb in omejitve sklepanja pogodb o izobraževanju. Ocena finančnih učinkov znaša 210 mio na letni ravni. Na seji pogajalske komisije dne 23. 9. 2015 je bilo dogovorjeno, da bo v zakonodajnem postopku, če ne bo dosežen dogovor o ukrepih, ki so bili iz predloga ZIPRS1617 izločeni in so preneseni v ta zakon, Vlada seznanila poslance s tem, da po njenem mnenju pogoji za nadaljevanje zakonodajnega postopka niso izpolnjeni in da zato ocenjuje, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada je tudi pooblastila ministra za javno upravo in ministra za finance, da nadaljujeta pogajanja o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2016.

Predlog sprememb Zakona o varstvu okolja
S predlagano spremembo se med drugim iz Zakona o varstvu okolja (ZVO) izvzemajo plačila za rabo vode (koncesnina), saj jih že ureja Zakon o vodah (ZV). V skladu z ZV so plačila za rabo vode prihodek državnega proračuna (Sklad za vode). Predlagana ureditev predstavlja uskladitev z evropsko direktivo o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Določbe spremembe zakona se bodo začele uporabljati s 1. 1. 2016.

Dopolnitev sklepa o predlogu Proračuna RS za leto 2016 in 2017
Vlada je 20. 9. 2015 določila predloga državnih proračunov za leti 2016 in 2017 z obrazložitvami skupaj s spremembami sprejetimi v razpravi na seji Vlade. Predloga državnih proračunov, ki ju je obravnavala Vlada, sta zaradi ocen višjih prihodkov že vsebovala tudi višje odhodke, zaradi česar bi bilo treba pravno-formalno povečati zgornjo mejo odhodkov, ki je bila za proračuna za leti 2016 in 2017 določena na prvi proračunski seji vlade 19. 6. 2015.

Na prvi proračunski seji Vlade sta bili določeni tudi zgornji meji proračunskih primanjkljajev po denarnem toku, izračunani na podlagi pomladanske napovedi UMAR za BDP. Predloga državnih proračunov, ki ju je obravnavala Vlada na svoji seji 20. 9. 2015 sta bila pripravljena na podlagi jesenske napovedi UMAR za BDP. Iz teh razlogov bi bilo treba pravno-formalno spremeniti ciljne primanjkljaje proračunov za leti 2016 in 2017.

Vlada je tako določila zgornjo mejo odhodkov državnega proračuna za leto 2016 v višini 9.417.115.392 EUR, za leto 2017 pa v višini 9.423.352.861 EUR. Vlada je določila, da proračunski primanjkljaj po denarnem toku v letu 2016 znaša 789.289.218 EUR oz. ne bo presegel 1,98 % BDP (po jesenski napovedi UMAR 2015 za BDP) ter da v letu 2017 znaša 717.782.807 EUR oz. ne bo presegel 1,74 % (po jesenski napovedi UMAR 2015 za BDP). Vlada je še sklenila, da se predlog finančnega načrta Ministrstva za finance za leto 2017 poveča pri integralnih sredstvih za 15.000.000 EUR.

* * *


< NAPOVEDNIK DOGODKOV V TEDNU OD 21. DO 25. SEPTEMBRA 2015