Kategorija: Novice
60. REDNA SEJA VLADE
Ljubljana, 24. 12. 2009 – Na 60. redni
seji je Vlada RS med drugim določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, sprejela
Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2010 in Uredbo o
sofinanciranju zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje za leto
2010. Prav tako pa je Vlada RS sprejela Uredbo
o dodeljevanju regionalnih spodbud, Uredbo o napredovanju javnih
uslužbencev v plačne razrede in Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za
obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. Vlada je tudi imenovala novo
državno sekretarko v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in
regionalno politiko, s sklepom razrešila in imenovala predsednico in člana
Sveta za integracijo tujcev ter določila besedilo Deklaracije o usmeritvah za
delovanje Slovenije v institucijah EU do junija 2011.
Uredba o dodeljevanju
regionalnih spodbud
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
določa, da vlada izda uredbo, s katero
podrobneje določi pogoje, merila in postopek dodeljevanja regionalnih spodbud
ter uredi postopek brezplačnega prenosa državnega stvarnega in finančnega
premoženja v last lokalnim samoupravnim skupnostim zaradi vlaganja tega
premoženja v razvojne programe. Uredba določa kriterije (pogoje in merila) in
postopek dodeljevanja regionalnih spodbud ter ureja pogoje in merila ter
postopek brezplačnega prenosa stvarnega in finančnega premoženja države v last
lokalnim samoupravnim skupnostim zaradi vlaganja tega premoženja v razvojne
programe.
Regionalne spodbude so spodbude, ki vplivajo na regionalni razvoj in jih ministrstva ter drugi proračunski uporabniki namenjajo za sofinanciranje projektov iz izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov oziroma t.i. regijskih projektov. Dolgoročno indikativno se načrtujejo in usklajujejo z regionalnimi razvojnimi programi, državnim razvojnim programom in programskimi dokumenti, ki jih Vlada RS pripravlja v skladu s pravnim redom EU.
V postopku priprave državnega proračuna se določijo vsebine in projekti, ki imajo značaj regionalnih spodbud. Usklajevanje izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov s programi državnih resorjev vodi Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Postopek dodeljevanja regionalnih spodbud je dvofazni. V prvi fazi izvede služba povabilo regionalnim razvojnim agencijam za predložitev izvedbenih načrtov. V drugi fazi izvedejo državni resorji javni poziv prijaviteljem projektov iz izvedbenih načrtov za vložitev vlog za dodelitev regionalnih spodbud.
Uredba ureja tudi sofinanciranje nalog regionalnih
razvojnih agencij. S 60-odstotno utežjo se upošteva fiksni del, ki je enak za
vse razvojne regije, in s 40-odstotno utežjo spremenljivi del. Slednji je
odvisen od števila občin na območju razvojne regije (25-odstotna utež) in
indeksa razvojne ogroženosti regije (75-odstotna utež).
Do pomoči regionalne pomoči pri komunalnem urejanju romskih
naselij so po uredbi upravičene občine, ki aktivno razrešujejo romsko
problematiko. V občini mora biti izvoljen predstavnik romske skupnosti v
občinskem svetu ali ustanovljeno posebno delovno telo občinskega sveta za
spremljanje položaja romske skupnosti, katerega člani so tudi predstavniki
romske skupnosti. Pomoč se lahko dodeli za sofinanciranje vodovodnih sistemov,
kanalizacijskega omrežja, elektrifikacijo strnjenih naselij, novogradnje ali
rekonstrukcije lokalnih cest in poti ter odkup zemljišč za ureditev romskih
naselij.
V drugem delu uredba določa merila in pogoje za prenos
državnega premoženja na samoupravne lokalne skupnosti. Postopek vodi SVLR, ki
najprej preveri, ali bo premoženje uporabljeno v razvojnih programih in
kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za izvedbo postopka. Premoženje mora biti
ocenjeno, o konkretnem prenosu pa sklepa vlada. V pogodbi mora biti določilo,
ki preprečuje odtujitev prenesenega premoženja v naslednjih petih letih.
Uredba o napredovanju javnih
uslužbencev v plačne razrede
Dopolnitev uredbe je
potrebna zaradi načina ocenjevanja delovne uspešnosti za namen napredovanja za
tiste direktorje, ki so zaposleni v državnih organih in upravah lokalnih
skupnosti.
Novela uredbe določa, da
se direktorjem v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, za posamezno leto mandata upošteva ocena
delovne uspešnosti, ki jim je dodeljena v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih – ZJU. Ta
zakon napotuje, da se ocenjevanje uradnikov izvaja na podlagi zakona, ki ureja
sistem plač v javnem sektorju. Le- ta pa določa, da se način in postopek
preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev, torej
tudi njihovo ocenjevanje, določi z uredbo, ki ureja napredovanje ostalih javnih
uslužbencev v plačne razrede.
Zaradi vladnih ukrepov za
ublažitev gospodarske krize so javni uslužbenci, mednje sodijo tudi direktorji,
zaposleni v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, za leto 2009 prejeli del plače za
redno delovno uspešnost za januar, februar in marec, zato je predlagatelj vezal
njihovo ocenjevanje za namen napredovanja na določitev ocene po postopku in na
način, kot je določen za ostale javne uslužbence v tej uredbi.
Direktorjem v javnih
zavodih, javnih agencijah, javnih skladih in drugih osebah javnega prava
se delitev sredstev za redno delovno
uspešnost določa na letni ravni, zato se jim bo ocena za namen napredovanja za
leto 2009 lahko določila. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona
o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 pa jim bo v
letu 2010 za leto 2009 izplačan del plače za redno delovno uspešnost v višini
3/12 zneska za redno delovno uspešnost, do katerega bi bili upravičeni.
Uredba o enotni metodologiji in
obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
Sprememba uredbe je zlasti
posledica realizacije odločitve Ustavnega sodišča v zvezi s plačami pravosodnih
funkcionarjev. V Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in
izplačilo plač v javnem sektorju je dopolnjen tretji odstavek 6. člena, ki
natančneje določa, da se bruto urna postavka na osnovi povprečne mesečne
delovne obveznosti 174 ur upošteva tudi v vseh tistih primerih, ko je
funkcionar ali javni uslužbenec zaposlen sicer za polni delovni čas, vendar je
njegovo število ur tedenske delovne obveznosti določeno nižje kot 40 ur
tedensko, pri tem pa je določeno, da se takšno zaposlitev za skrajšani delovni
čas šteje kot polni delovni čas.
Uredba določa enotno
metodologijo in obrazce za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, na
podlagi katerih morajo v skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o sistemu
plač v javnem sektorju izplačevalci obračunavati in izplačevati plače.
Omogočila bo tudi izplačilo dodatka za nadurno delo v primerih, ko je s predpisom
ali kolektivno pogodbo določeno, da se ure dela opravljene v delovnem času
preko polnega delovnega časa lahko koristijo kot proste ure in se nadure ne
izplačajo.
Več o sprejetih sklepih si lahko prebereta na:
www.zdruzenjeobcin.si/index.php
< PREDSEDNIK ZOS PISAL ŽUPANJAM IN ŽUPANOM