28.03.2013 Starost: 9 let
Kategorija: Novice

6. POSVET O DELOVANJU SKUPNIH OBČINSKIH UPRAV

Ĺ kofja Loka, 28. 3. 2013 -     Medobčinsko sodelovanje v Sloveniji se že kar nekaj let intenzivno razvija in krepi, obstaja pa možnost še nadaljnjega sodelovanja na področju urejanja prostora in pri pripravi projektov za pridobitev sofinanciranja iz evropskih skladov, so na izvedeli predstavniki občin. Že šesti posvet o delovanju skupnih občinskih uprav v Sloveniji je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, soorganizatorja pa sta bila še Združenje občin Slovenije in Občina Ĺ kofja Loka. 


 

 

Ideja

o ustanovitvi skupnih občinskih uprav je pred leti izšla iz finančne potrebe,

danes pa smo pred novimi izzivi, kako sodelovanje občin nadgraditi še na

področjih priprav projektov za črpanje evropskih sredstev, prostorskega

načrtovanja in varstva okolja, je pojasnil generalni sekretar na omenjenem

ministrstvu Domen Bizjak. V Sloveniji že deluje 49 skupnih občinskih uprav,

vanje pa je vključenih 190 posameznih občin. Gre za oblike povezovanja in

sodelovanja občin na posameznih nalogah. Največ občin se še vedno odloča za

medobčinsko sodelovanje na področju inšpekcije in redarstva, veliko pa tudi na

področju notranje revizije in finančnih služb. 

Poleg

tega je aktualno medobčinsko povezovanje na področju priprave projektov za

črpanje evropskih sredstev, kjer zaenkrat delujeta dve skupni občinski upravi,

in na področju prostorskega načrtovanja, ki so ga na letošnjem posvetu posebej

izpostavili. Kot je poudaril programski vodja posveta Franci Žohar, imajo

predvsem manjše občine velike težave pri usklajevanju na širši ravni. čŒe

na primer dve manjši bližnji občini gradita vsaka svojo obrtno cono, se jima

lahko zgodi, da na koncu coni nista zapolnjeni in sta občini po nepotrebnem

trošili sredstva ter izrabili prostor. Zato bi bilo smiselno, da bi se občini

glede tega predhodno uskladili na medobčinski ravni, kar bi jima olajšalo tudi

usklajevanje na državni ravni in hitrejše sprejemanje prostorskih načrtov.

Nekaj

primerov takšnega povezovanja v Sloveniji že obstaja, največ tovrstnega

sodelovanje je na območju Ptuja in Velenja. Žohar pa si želi, da bi se takšna

praksa še razširila in da občine ne bi po nepotrebnem zapravljale slovenskega

prostora in vlagala v projekte, ob katerih bi se potem soočale s težavami pri

samem delovanju in vzdrževanju.

Rezultati

skupnih občinskih uprav so večinoma zelo dobri, je izpostavil Žohar in dodal,

da je največ povezovanja občin še vedno v obliki medobčinskih inšpektoratov in

redarstev. Zato je sekretar Bizjak predstavil tudi zamisli o reformi delovanja

inšpekcijskih služb za povečanje njihove učinkovitosti.

Na

ministrstvu razmišljajo o uvedbi upravnih centrov, s čimer bi se

racionalizirale režijske službe, potrebna pa bi bila tudi učinkovitejša

koordinacija inšpekcijskih služb. Hkrati bi bilo treba dvigniti sposobnost

inšpekcij na tehnološkem in informacijskem področju ter povečati prisotnost

inšpektorjev na terenu, kar sedaj ovirajo zakonsko predpisani postopki, ki

inšpektorju nalagajo več dela v pisarni.


< DOPUSTNOST ŠIRITVE OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE