10.12.2009 Starost: 12 let
Kategorija: Novice

58. REDNA SEJA VLADE

Ljubljana, 10. 12. 2009 – Na tokratni redni seji je Vlada RS med drugim določila besedilo Predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku in Predloga Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč. Prav tako pa je podala stališče do Mnenja Državnega sveta RS k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.  



Predlog

Zakona o Triglavskem narodnem parku

Triglavski

narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Sodi med najstarejše narodne

parke v Evropi. Zavarovan je z Zakonom o Triglavskem narodnem parku iz leta

1981, ki je postal neusklajen s sedaj veljavnim pravnim redom v Sloveniji in ga

je bilo treba posodobiti. Predlog

zakona upošteva izhaja iz načel, ki sta jih na področju varstva okolja in

ohranjanja narave uveljavila Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju

narave. Predlagatelj želi z zakonom doseči celovitost ozemlja in upravljanja

parka, sodelovanje pri upravljanju parka, doseganje sinergijskih učinkov pri

financiranju in vključevanje javnosti v upravljanje parka.

V predlogu so omogočene tudi razvojne

možnosti prebivalstva z vidika trajnostnega razvoja. Predlog pa vsebuje tudi

rešitev, ki zagotavlja sodelovanje lokalnih prebivalcev pri upravljanju parka,

in sicer je to obvezna ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa člana sveta

zavoda, ki je naložena parkovnim lokalnim skupnostim oziroma ožjim delom

občine, če so le-ti ustanovljeni. 

Novost predstavlja tudi predlagana rešitev

vključevanja najširše zainteresirane javnosti v upravljanje narodnega parka na

forumu Triglavskega narodnega parka.

Predloga Zakona o pogrebni

dejavnosti in upravljanju pokopališč

Predlog

zakona loči med pogrebno dejavnostjo, ki se opravlja kot gospodarska dejavnost

na prostem trgu in urejanjem pokopališč, ki ostaja v pristojnosti občin kot

gospodarska javna služba.

Cilj

zakona je odprava monopolnega položaja na trgu zaradi neenotnosti pogojev za

dodeljevanje koncesij. Tako pravico dodeljevanja koncesij za opravljanje

pogrebne dejavnosti zakon odvzema lokalni skupnosti in jo prepušča prostemu

trgu. Ker pa gre za posebno občutljivo področje, ki je v splošnem javnem

interesu, saj se zahteva nemoteno zagotavljanje človekovih ustavnih pravic,

predvsem dostojanstva in pietete do umrlih, zakon določa pogoje za opravljanje

pogrebne dejavnosti. čŒe vlagatelj, gospodarska družba ali samostojni podjetnik

posameznik, izpolnjuje vse taksativno naštete pogoje iz zakonskih in

podzakonskih aktov, mu ministrstvo za gospodarstvo izda dovoljenje za

opravljanje pogrebne dejavnosti. Pomembna novost, ki jo uvaja predlog zakona,

je tudi teritorialna veljavnost izdanega dovoljenja, saj drugače od koncesij,

velja za celotno Slovenijo. Prav tako se uvaja visoka raven standardov in

zahtev, ki jih mora izpolnjevati izvajalec pogrebnih dejavnosti, kar je posebno

pomembno zaradi občutljive narave slednjih. Takšna ureditev je v nasprotju s

prejšnjo usmerjena v konkurenco med izvajalci pogrebnih storitev, kar bo

zagotovilo njihovo kakovostnejše izvajanje, prijaznejše za prejemnike, predvsem

pa bo pocenilo te storitve.

Lokalna

skupnost še naprej zagotavlja upravljanje pokopališč kot gospodarske javne

službe, bodisi v obliki režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali

javnega podjetja, z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali vlaganjem

javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, kakor to določa 7. člen

Zakona o gospodarskih javnih službah. Pri tem tako kakor prej z odloki določa

način upravljanja pokopališč. Predlog zakona predpisuje obseg nalog in

pristojnosti lokalne skupnosti glede upravljanja pokopališč.

Zaradi

ločenosti obeh dejavnosti, pri kateri ima ena naravo gospodarske dejavnosti na

prostem trgu, druga pa se opravlja kot gospodarska javna služba, se zahteva

jasna razmejitev njunega obsega. Zato predlog zakona v pogrebno dejavnost

uvršča vse prevoze pokojnika, njegovo čuvanje in oskrbo, pogreb ter

upepeljevanje.  Upravljanje pokopališč,

ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, pa obsega predvsem urejanje pokopališč,

skupnih pokopaliških objektov, naprav in druge infrastrukture, oddajanje grobov

v najem, vodenje katastra in drugih evidenc, izkop in prekop grobov ter izdajo

soglasij in mnenj v zvezi s posegi na pokopališkem območju.

čŒeprav

je videti, da predlog zakona odvzema nekatere pristojnosti lokalnim skupnostim,

je treba pojasniti, da slednje že imajo ustanovljene nekatere oblike

gospodarskih družb, ki bodo tudi v prihodnje lahko nemoteno opravljale pogrebno

dejavnost poleg upravljanja pokopališč. Z dnem uveljavitve tega zakona bodo

namreč koncesijske pogodbe in druge pogodbe, ki so jih izvajalci pogrebne in pokopališke

dejavnosti sklenili z lokalno skupnostjo, prenehale veljati. Vendar pa zakon

zaradi nepotrebnega oteževanja položaja obstoječih izvajalcev pogrebnih

dejavnosti določa, da lahko slednji svojo dejavnost nemoteno opravljajo naprej,

vendar morajo v roku enega leta od uveljavitve tega

zakona pridobiti dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti po tem zakonu.

Določbe koncesijskih pogodb, ki se nanašajo na upravljanje pokopališč, pa bodo

ostale v veljavi do sprejetja pravilnika, ki bo urejal to področje. 

Stališče do

Mnenja Državnega sveta RS k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona

o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS

Zakon

o varstvu okolja v 164. členu določa, da če koncesijo na ravni dobrin podeli

država, pripada del plačila za koncesijo tudi občini. Z novelo zakona vlada

torej ureja to vprašanje, kar je bilo v več javnih razpravah tudi pojasnjeno.

Sklad je v preteklosti financiral vzdrževanje javnih cest, katerih vzdrževanje

je sicer v pristojnosti občin, vendar je bilo to na podlagi ugotovitev

Računskega sodišča ukinjeno, zato je bilo treba nujno urediti to vprašanje.

V

juliju 2008 sprejet Zakon o javnih skladih je skrčil obseg stavbnih zemljišč,

ki bi jih država oziroma v njenem imenu sklad, mora prenesti na občine,

upoštevajoč prvotni Zakon o javnih skladih iz leta 2000. Ker prenosi

nezazidanih stavbnih zemljišč na občine do sprejetja Zakona o javnih skladih še

niso bili v celoti opravljeni, nekje tudi iz objektivnih razlogov, na primer

parcelacije, se postavi vprašanje enakopravnega obravnavanja vseh občin.

Javna

funkcija, ki jo je do sedaj za sklad opravljal Zavod za gozdove, se bo izvajala

tudi v bodoče. Razlika pri delih v državnih gozdovih bo edino ta, da bo dela,

ki jih je sklad do sedaj kot nadstandardne storitve plačeval Zavodu za gozdove,

izvajal sam, česar do danes zaradi pomanjkanja kadrov žal ni mogel zagotoviti

sam.

Pregled

nad delom sklada bo še vedno tudi v pristojnosti državnega zbora, kateremu bo

morala vlada, namesto dosedanjega Nadzornega odbora, poročati enkrat letno. S

predlagano rešitvijo se torej ne spreminja obstoječega sistema nadzora. Zaradi

tega očitek, da se bo na ta način zmanjšala preglednost delovanja sklada, ne

drži.

Glede

finančnih posledic za delovanje sklada, je potrebno pojasniti, da imajo neposreden

vpliv  na njegovo poslovanje le stroški

iz naslova plačila dela koncesnine občinam. Izpada prihodkov od prodaje

nezazidanih stavbnih zemljišč ne bo, saj bo tudi po sprejemu novele zakona

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije upravljal s stavbnimi

zemljišči v kolikor na njih ne bo izkazan javni interes.

Zaradi

plačila dela koncesijske dajatve torej finančno stanje sklada ne bo ogroženo,

oziroma ne bo slabše kot je bilo v letih 2003 do 2007. Poslovanje bo še vedno

tekoče pozitivno, po sprejemu uredbe o podelitvi koncesij za izkoriščanje

gozdov v lasti Republike Slovenije, pa  vlada pričakuje še nekoliko višji donos in s

tem ugodnejši finančni rezultat.  

 



* * *


< MINISTER GJERKEŠ ZAČENJA POSVETOVANJA O POKRAJINSKI ZAKONODAJI