21.09.2015 Starost: 7 let

53. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 21. 9. 2015 - Vlada RS je na 53. redni seji med drugim določila predlog Proračunov RS za leti 2016 in 2017 ter se seznanila s pravnimi podlagami, ki urejajo zadolževanje občin. Vlada RS je tudi sprejela Slovensko strategijo pametne specializacije in potrdila predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost. Prav tako je Vlada sprejela sklep o zagotovitvi logistične podpore Slovenske vojske državnim organom pri oskrbi migrantov ter za postavitev začasnih nastanitvenih centrov za migrante in njihovo oskrbo zadolžila Civilno zaščito.


Predlog Proračunov RS za leti 2016 in 2017
V skladu z usmeritvami vlade, sprejetimi na seji 30. julija 2015 je vlada potrdila:

  • za leto 2016 prihodke v višini 8.627,8 mio evrov in odhodke v višini 9.417,1 mio EUR, kar po denarnem toku ustreza višini primanjkljaja 1,98 % BDP;
  • za leto 2017 prihodke v višini 8.705,6 evrov in odhodke v višini 9.423,1 mio EUR, kar po denarnem toku ustreza višini primanjkljaja 1,74 % BDP in je okvirno skladno s programom stabilnosti.

Po obračunskem toku se z obema predlogoma proračunov po ESA 2010 standardu zagotavlja proračunska primanjkljaja v višini zavez danih v Programu stabilnosti.

Vlada tako sledi ustavnim določbam in zakonu o fiskalnem pravilu, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračunov države.

V okviru predlogov proračunov je vlada odločila, da se prednost pri financiranju v letih 2016 in 2017 nameni za prioritete vlade, ki so usmerjene v področja varnosti ljudi in premoženja, vključno s poplavno varnostjo, zdravja, pravosodja, infrastrukture in izobraževanja.

Predloga proračunov za leti 2016 in 2017 zaznamujeta višji načrtovani ravni prihodkov, kar je predvsem posledica porasta domačih davčnih prihodkov. Zato proračunski uporabniki na integralnem delu proračuna večinoma razpolagajo z višjimi pravicami porabe kot v rebalansu 2015, vendar v okviru, ki zagotavlja nadaljnjo konsolidacijo. Vlada na ta način zagotavlja, da bodo prioritetna področja deležna potrebnih sredstev za izpeljavo zastavljenih programov.

Raven investicij v letih 2014-2015 je bila izrazito visoka zaradi dejstva, da se 31. 12. 2015 zaključuje obdobje upravičenih stroškov financiranja finančne perspektive 2007 – 2013, predvidena raven investicijskih odhodkov v 2016 in 2017 se vrača na raven leta 2013.

Višja zaposlenost in učinki zakonodaje, ki je uvedla prispevke na študentsko delo, v 2016 in 2017 zagotavljajo večjo vzdržnost pokojninske blagajne, kar se odraža tudi na višini transfera v pokojninsko blagajno. Vlada pa se nagiba tudi k preusmeritvi nepovratnih subvencij v povratne oblike financiranja. Po drugi strani se zaradi učinkov napredovanj v javnem sektorju povišuje masa sredstev za plače in prispevke, zaradi splošnega porasta ravni obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih bodo v 2016 nekoliko višji odhodki za obresti, zaradi begunske krize se več denarja namenja tudi v ta namen.

Predloga proračunov za prihodnji dve leti sledita glavnim ciljem ekonomske politike za obdobje 2016-2017, ki temelji na spodbujanju gospodarske rasti z naslavljanjem ključnih izzivov na področju gospodarstva, upravljanje podjetij v državni lasti in poslovnega okolja ter zasledovanje postopne, vendar trajne javnofinančne konsolidacije.

Vlada bo na naslednji seji sprejela še manjkajoče akte proračunskega paketa.

Seznanitev s pravnimi podlagami, ki urejajo zadolževanje občin
Spremembe in odprava pomanjkljivosti veljavnega sistema zadolževanja občin so predvidene v novem zakonu, ki ureja javne finance. Predvidena je enovita ureditev zadolževanja za vse blagajne javnega financiranja, tudi z upoštevanjem določil novo uveljavljenega Zakona o fiskalnem pravilu.

V okviru bodoče enotne ureditve naj bi dodatno spodbudili že sicer ugodnejše zadolževanje pri upravljavcu sredstev enotnega zakladniškega računa države. Spodbude naj bi šle v smeri dolgoročnejših kreditov (do treh let namesto zgolj kratkoročnih kreditov do enega leta) ugodnejših pogojev zadolžitve in sklepanja poslov brez dodatnih stroškov.

Jasneje bo potrebno opredeliti pristojnosti pri zadolževanju pravnih oseb, v katerih imajo občine prevladujoč vpliv na upravljanje. Po veljavni ureditvi izda soglasje k zadolžitvi in določi pogoje občinski (mestni) svet. Potrebno bi bilo preučiti, kakšen dodaten nadzor bi bil, ob spoštovanju avtonomije lokalnih skupnosti, smiseln za odpravo anomalij. Natančneje bo potrebno regulirati poroštva, s katerimi občine prevzemajo obveznosti iz zadolževanja pravnih oseb, in tudi nad to obliko prevzemanja obveznosti vzpostaviti ustrezen nadzor.

Zaradi – sicer razmeroma redkih – primerov občin, ki se zadolžijo mimo zakona in imajo zaradi zapadlih nepoplačanih obveznosti blokirane račune, bo potrebno jasneje opredeliti »izdatke za financiranje primerne porabe«, ki tudi ob morebitni blokadi proračuna občine niso podvrženi izvršbi. Presoja, kateri izdatki so namenjeni financiranju »zakonskih nalog«, je sedaj v veliki meri prepuščena arbitriranju in tudi manipulacijam.

Nadaljevali bomo z dograjevanjem aplikacije eDolg-občine za tekoče spremljanje zadolženosti občin in razvili tehnično podporo postopkom zadolževanja občin z elektronsko vlogo in soglasjem k zadolžitvi.

Drugi vidik, ki ga je ob obravnavi poročila izpostavila Vlada RS, je odgovornost za zadolževanje. Čeprav se velika večina občin zadolžuje v skladu z zakoni in svojimi možnostmi in neodgovorno ravnanje občinskih vodstev pri zadolževanju predstavlja izjeme, je pri tem delu gospodarjenja z javnimi sredstvi potrebno uveljaviti odgovorno ravnanje, kršitve predpisov pa zaostriti in sankcionirati. Te spremembe, kot tudi morebitne druge norme v zvezi z zadolževanjem občin, bodo izvedene v novem zakonu o javnih financah. Kršitve zakonov bodo kvalificirane kot prekrški, določen bo prekrškovni organ in sankcije za odgovorne osebe. Predvideno je povečanje pristojnosti Urada za nadzor proračuna za nadzor nad zadolževanjem in celotnim poslovanjem občinskih proračunov.

Več si preberite TU.

* * *


< NAPOVEDNIK DOGODKOV V TEDNU OD 21. DO 25. SEPTEMBRA 2015