11.09.2015 Starost: 6 let

52. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 11. 9. 2015 - Vlada RS je na 52. redni seji med drugim sprejela predlog Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 - 2025, predlog novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter se seznanila z analizo plač v javnem sektorju za leto 2014.


Predlog Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025
Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 - 2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko.

Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev.

NSP izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje in predstavlja dokument, ki se odziva na dejanske razmere na področju stanovanjske oskrbe. Z njim država ustvarja pogoje za izvajanje ustavno zapisane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja za vse prebivalce in določa splošne cilje na področju stanovanjske oskrbe. Posebej se osredotoča na zagotavljanje kakovosti bivanja ranljivejših skupin prebivalstva, mladih in starejših. Dokument je operativne narave in vključuje Akcijski načrt za obdobje 5-ih let, ki vključuje ključne izvedbene nosilce in projekte, ki jih določa stanovanjski program.

V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza:

  • uravnotežena ponudba primernih stanovanj;
  • lažja dostopnost do stanovanj;
  • kakovostna in funkcionalna stanovanja;
  • večja stanovanjska mobilnost prebivalstva

Prednostna področja delovanja ukrepov, ki so predvideni v Resoluciji o NSP in so podrobno opredeljena v Akcijskem načrtu so:

  • Varnost najemnih razmerij - urediti je treba področje najemnih razmerij s prenovo stanovanjske zakonodaje.
  • Stanovanjski sklad RS postane glavni izvajalec stanovanjske politike na nacionalni ravni, ki mora postati ponudnik javnih najemnih stanovanj.
  • Vzpostavi se služba za najemniško posredovanje v okviru Stanovanjskega sklada RS.
  • Nova najemninska politika - preoblikovanje neprofitne najemnine in uvedba stanovanjskega dodatka z namenom, da se zagotovi transparentnost nad uporabo javnih sredstev in pravičnejše urejanje pravic do uporabe javnih najemnih stanovanj za vse prebivalce.
  • Shema za mlade - reševanje stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin predstavlja eno ključnih področij, zlasti prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Predvideni ukrepi za mladi so stanovanjske skupnosti za mlade, zagotavljanje ugodnih stanovanj najemnih stanovanj, deljeno lastništvo in najem s kasnejšim odkupom. Pripravi se  pilotni projekt za izgradnjo in pilotni projekt za zagotovitev cenovno ugodnih stanovanj.
  • Primerno bivalno okolje za starejše - program podpira cilje nacionalne socialne politike na področju oskrbe starejših oseb in išče možnosti dodatnih bivanjskih rešitev. Pripravi se pilotni projekt in sheme za starejše.
  • Shema za zagotavljanje namenskih stanovanjskih enot - zagotoviti sredstva za izgradnjo 800 bivalnih enot in stanovanja za prebivalce s posebnimi potrebami.
  • Shema za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in skupine.
  • Shema za prebivalce s posebnimi potrebami.
  • Gradnja javnih najemnih stanovanj tam, kjer je potreba po njih največja - skozi prostorsko politiko in z nacionalnimi finančnimi vzpodbudami je treba usmerjati gradnjo najemnih stanovanj na prednostnih razvojnih področjih za stanovanjsko oskrbo. Ena izmed oblik bivanja so tudi stanovanjske kooperative.
  • Aktivna zemljiška politika - priprava nove zakonodaje ter uvedba davka na nepremičnine.
  • Spodbujanje energetske prenove sosesk - posebna pozornost je namenjena energetskemu pogodbeništvu, reševanju energetske revščine in celoviti energetski sanaciji večstanovanjskih stavb.
  • Celovita prenova stanovanjskih sosesk - med prednostne naloge se uvršča urbani razvoj in črpanje evropskih sredstev ter vzpostavljanje in vpeljava finančnih inštrumentov.
  • Funkcionalna prenova stanovanjskih stavb - predvidena je sprememba prostorske in gradbene zakonodaje, ki bo pripomogla k hitri in učinkoviti prenovi stanovanjskega fonda.

NSP opredeljuje elemente celovitega razvoja na stanovanjskem področju, predvsem programe, ukrepe za realizacijo in strateške cilje, letne akcijske programe, indikatorje, potrebne za spremljanje njihovega uresničevanja in merjenja ciljev, indikativen finančni načrt in prikaz skladnosti ciljev z državnimi razvojnimi prioritetami.

Predlog novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja

Poglavitni cilj predlaganega zakona je implementacija  evropske Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, torej v skladu z evropskim pravnim redom komurkoli (predvsem zasebnemu sektorju) zagotoviti pravico do enostavne in učinkovite ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov javnega sektorja. Pomembni cilji so še: zmanjšanje birokracije in poenostavitev postopkov za pridobitev podatkov za ponovno uporabo (splošno pravilo je nezaračunavanje cene za ponovno uporabo, več možnosti za neposredno pridobitev podatkov in podatkovnih baz preko spleta), odprava nejasnosti pri izvajanju zakona in ustrezno sankcioniranje obveznosti po zakonu.

Direktiva iz 2003 je prvič določila, da morajo biti podatki javnega sektorja na voljo vsakomur za ponovno uporabo pod enakopravnimi in transparentnimi pogoji, namen Direktive 2013 pa je dodatno spodbuditi odpiranje podatkov na način, da organi ne zaračunavajo več cene ponovne uporabe in da ponudijo podatke na učinkovit in enostaven način preko spleta. Nudenje podatkov za ponovno uporabo pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke nadalje obdelati in analizirati. Bistvenega pomena je torej, da organi podatke, ki jih zbirajo, dajo na voljo za ponovno uporabo s strani gospodarskih akterjev, novinarjev, nevladnih organizacij, raziskovalcev itd..

Glavne spremembe, vsebovane v predlogu zakona, se nanašajo na:

  • spremembo pravil zaračunavanja,
  • razširitev uporabe režima ponovne uporabe na muzeje, arhive in knjižnice ter
  • spodbujanje objave podatkov v odprtih strojno berljivih formatih skupaj z metapodatki.

V skladu z Direktivo za ponovno uporabo podatkov organi praviloma ne bodo mogli več zaračunavati cene ponovne uporabe (temveč kvečjemu stroške posredovanja oz. priprave izvoda kopije za konkretnega prosilca, ki pa so pri digitaliziranih evidencah minimalni). Skladno z možnostjo uveljavitve izjem glede splošnega nezaračunavanja cene za podatke, predlog zakona predvideva, da bodo lahko izjemoma zaračunali ceno za ponovno uporabo (tako kot je to veljalo do sedaj) tisti organi, ki za izvajanje javnih nalog ne dobijo dovolj sredstev iz proračuna in tako znatni del prihodkov za pokrivanje stroškov za izvajanje javnih nalog pridobivajo z drugih virov (30 odstotkov).

S predlogom zakona bodo v režim ponovne uporabe vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, vendar le v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine. Navedene institucije bodo zavezane nuditi predvsem ponovno uporabo kulturnega gradiva, na katerem nobena oseba nima avtorskih pravic in je torej v javni domeni. V zvezi z gradivom, na katerem so institucije imetniki pravic intelektualne lastnine, pa režim pravil za ponovno uporabo začne veljati, če se institucija odloči ponuditi gradivo za ponovno uporabo (diskrecijska pravica). Za kulturne ustanove bodo v primerjavi z drugimi organi javnega sektorja tudi sicer veljala nekatera privilegirana pravila (predvsem glede zaračunavanja).

Analiza plač v javnem sektorju za leto 2014
Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, je na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) dolžno voditi evidenco o plačah v javnem sektorju in jo v primerni obliki posredovati javnosti, poleg tega pa je Vlada na podlagi ZSPJS dolžna predložiti poročilo Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom Republike Slovenije.

Analiza se nanaša na maso bruto plač, ki so bile obračunane za mesece od januarja  do decembra 2014 v celotnem javnem sektorju in temelji na podatkih AJPES, kamor uporabniki proračunov Republike Slovenije posredujejo podatke v skladu s predpisano metodologijo. Namen analize je prikazati obseg finančnih sredstev, namenjenih izplačilu bruto plač v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 in hkrati prikazati razlike pri izplačilih med posameznimi podskupinami proračunskih uporabnikov.

* * *


< NA MOS-U O ENERGETSKEM POGODBENIŠTVU ZA OBČINE