03.08.2015 Starost: 7 let

48. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 3. 8. 2015 - Vlada RS je na 48. redni seji med drugim sprejela razrez proračunskih izdatkov za pripravo predlogov državnih proračunov za leti 2016 in 2017, predlog novele Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije ter Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Vlada RS se je tudi seznanila s stališči sindikatov javnega sektorja do izhodišč za pogajanja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja ter do izhodišč o ukrepih na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v letu 2016, seznanila se je s poročilom o stanju in gibanju davčnega dolga v prvi polovici leta 2015. Vlada RS je sprejela Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, novelo Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, novelo Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, novelo Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini ter Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne uprave za obdobje od leta 2015 do 2016.


Razrez proračunskih izdatkov za pripravo predlogov državnih proračunov za leti 2016 in 2017
V skladu z usmeritvami Vlade, sprejetimi na prvi proračunski seji 19. 6. 2015, je Ministrstvo za finance pripravilo predlog Izhodišč za pripravo predlogov proračunov države za leti 2016 in 2017. Zastavljene ciljne vrednosti odhodkov in deficita proračuna, določene 19. 6. 2015, znašajo:

  • za leto 2016 znaša zgornja meja odhodkov 9.271,6 mio EUR, proračunski primanjkljaj po denarnem toku ne sme presegati 1,95 % BDP;
  • za leto 2017 znaša zgornja meja odhodkov 9.114,9 mio EUR, proračunski primanjkljaj po denarnem toku ne sme presegati 1,82 % BDP.

Vlada tako sledi ustavnim določbam in nedavno sprejetemu zakonu o fiskalnem pravilu, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja.

Predloga proračunov za leti 2016 in 2017 zaznamujeta nižji načrtovani ravni prihodkov, kar je predvsem posledica nižjih pričakovanih prihodkov iz EU skladov in nižjih nedavčnih prihodkov, medtem ko raven domačih davčnih prihodkov v obeh letih raste.

Značilnost predlaganih proračunov je, da nista več usmerjena tako izrazito investicijsko, kot sta bila proračuna 2014 in predvsem 2015. Raven investicij v omenjenih letih je bila izrazito visoka zaradi dejstva, da se 31. 12. 2015 zaključuje obdobje upravičenih stroškov financiranja finančne perspektive 2007 – 2013, predvidena raven investicijskih odhodkov v 2016 in 2017 se vrača na raven leta 2013.

Zaradi višje zaposlenosti in učinkov zakonodaje, ki je uvedla prispevke na študentsko delo, bo v 2016 in 2017 potreben nižji transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, vlada pa se nagiba tudi k preusmeritvi nepovratnih subvencij v povratne oblike financiranja. Po drugi strani se zaradi učinkov napredovanj v javnem sektorju povišuje masa sredstev za plače in prispevke, zaradi splošnega porasta ravni obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih bodo nekoliko višji odhodki za obresti, višji kot v rebalansu 2015 bodo tudi transferi posameznikom in gospodinjstvom.

Predlagani razrez je bil oblikovan programsko, pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, infrastrukture in pravosodja. Proračunski uporabniki na integralnem delu proračuna večinoma razpolagajo z višjimi pravicami porabe kot v rebalansu 2015. Vlada na ta način zagotavlja, da bodo prioritetna področja deležna potrebnih sredstev za izpeljavo zastavljenih programov. Hkrati se vlada zaveda, da bo zaradi dodatnih obveznosti izpeljava programov zelo zahtevna.

Predlog Razreza proračunskih odhodkov po predlagateljih finančnih načrtov za integralne postavke je zavezujoč, medtem ko so ostale kategorije odhodkov proračuna predstavljene zgolj informativno v okvirnem razrezu ostalih proračunskih odhodkov (namenska sredstva, EU sredstva in slovenska udeležba), in se bodo do končnega sprejema predloga proračunov 2016 in 2017 na vladi še spreminjale.

Proračunski uporabniki imajo do 21. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte, Vlada RS pa bo končni predlog proračunov za leti 2016 in 2017 obravnavala in sprejela predvidoma na seji 17. 9. 2015.

Predlog novele Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije
Sprejem sprememb in dopolnitev Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI) je potreben zaradi izpolnitev zahtev iz poizvedovalnega postopka Evropske komisije (EU Pilot).

Evropska skupnost je z namenom vzpostavitve »infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti«, potrebne za doseganje ciljev okoljske politike Evropske skupnosti, marca 2007 sprejela Direktivo INSPIRE.

Direktiva INSPIRE je bila v pravni red Republike Slovenije prenesena februarja 2010 s sprejemom ZIPI, ki je uredil vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje infrastrukture za prostorske informacije v Sloveniji, kot sestavnega dela evropske infrastrukture za prostorske informacije.

Evropska komisija je januarja 2013 odprla neformalno poizvedovalno zadevo (EU Pilot) v zvezi z morebitno kršitvijo prava Evropske skupnosti glede prenosa Direktive INSPIRE, in sicer zaradi domnevnega nepopolnega ali nepravilnega prenosa nekaterih členov direktive v slovenski pravni red.

V odgovorih je Slovenija Komisiji pritrdila, da so za zagotovitev pravilnega in popolnega prenosa Direktive v ZIPI potrebne spremembe in dopolnitev posameznih določb ZIPI, zato se z zakonom o spremembah in dopolnitvah odpravljajo vse očitane neskladnosti oziroma nepravilnosti: določitev pogojev za zbirke prostorskih podatkov, ki jih zajema ZIPI; opredelitev omrežnih storitev; zagotavljanje povezave v državno komunikacijsko omrežje; ureditev omejitev javnega dostopa; ureditev souporabe podatkov in storitev; dopolnitev spremljanja vzpostavitve in uporabe nacionalne infrastrukture za prostorske informacije.

Več si preberite TU.

* * *


< 47. REDNA SEJA VLADE RS