09.12.2021 Starost: 1 let

46. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA

Ljubljana, 9. 12. 2021 - 46. redna seja Državnega sveta je potekala 8. 12. 2021. Svetnice in svetniki so podprli dopolnjen predlog Zakona o debirokratizaciji, brez podpore pa sta ostala predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih in predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo. Seznanili pa so se s Predlogom Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027i, Partnerskim sporazumom za obdobje 2021–2027 in Izhodišči Programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027


Državni svet je podprl dopolnjen predlog Zakona o debirokratizaciji (ZDeb), ki predstavlja prvi zakonodajni paket na poti k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja. Državni svet se zaveda, da procesa debirokratizacije ni moč zaključiti le z enim krovnim zakonom, je pa prva faza nujna, da se ugotovijo jasne časovne meje in  točen obseg prenormiranega pravnega reda, ki je pred ustanovitvijo Strateškega sveta za debirokratizacijo vseboval več kot 30.000 pravnih aktov, od katerih so najstarejši segali v leto 1946. Dopolnjen predlog zakona daje pravno podlago za vzpostavitev uradnega registra, ki bo v dobi digitalizacije in informatizacije omogočil enostaven dostop in jasen pregled nad uradno prečiščenimi besedili državnih predpisov. Državni svet pričakuje čimprejšnjo predložitev napovedanega naslednjega zakonodajnega paketa, ki bo naslovil ostala področja, ki čakajo na uveljavitev ukrepov za debirokratizacijo.
Na seji so obravnavali tudi predlog zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki pa ni dobil podpore. Državni svet ugotavlja, da predlog zakona odpira zlasti vprašanja, ki bi se jih prvenstveno moralo reševati v okviru socialnega dialoga. Zato želi predvsem spodbuditi Vlado RS in pristojno MDDSZ za čimprejšnjo oživitev socialnega dialoga v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, ki se dotikajo tako socialne zaščite posameznika kot tudi pogojev za delovanje gospodarstva.

Državni svetniki niso podprli predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-F), saj naj bi Vlada RS na podlagi javnih razpisov, ki bodo objavljeni najmanj trikrat letno, odločala o vlogah za dodelitev koncesij, in sicer na podlagi meril, določenih v ZIS-F. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZIS-F bi se povečalo število prirediteljev klasičnih iger na srečo iz trenutnih dveh na pet prirediteljev. Ker predlog zakona ne upošteva stališč ključnih deležnikov v obstoječem sistemu in ker Državni svet ocenjuje, da obstoječi loteriji (Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije) ustrezno zapolnjujeta vrzel pri skrbi za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij, podpira sedanji model sodelovanja države, loterij ter invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter nasprotuje rušenju dobro delujočega modela iger na srečo. Presenetila jih je tudi neprepričljivost zakonskih rešitev in njihova obrazložitev, ki je v nekaterih delih nedorečena. Državni svet prav tako opozarja, da so ga nekateri ključni deležniki že pozvali, naj v primeru sprejetja predložene zakonske novele nanjo vloži odložilni veto.

V nadaljevanju seje so se državni svetniki seznanili še s Predlogom Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, v okviru katerega ima Slovenija na voljo 1,78 milijarde evrov sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Med drugim so poudarili pomen kmetijskih subvencij, ki naj bodo namenjene le tistim, ki dejansko kmetujejo, torej zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano. To bi imelo posredni učinek tudi na večjo prehransko varnost in višjo samooskrbo. Ob tem Državni svet še ugotavlja, da beležimo najnižjo samooskrbo pri zelenjavi, ki pa je v SN SKP 2023–2027 izključena iz proizvodno vezanih plačil.
Državni svetniki so se seznanili tudi s Partnerskim sporazumom za obdobje 2021–2027 in Izhodišči Programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki jih je predstavila mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

V nadaljevanju seje pa je Državni svet podal tudi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 37., 38., 39. in 40. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki naj se jo obravnava prednostno.

 


< OSKRBNINE V DOMOVIH NAJ NE BI BILE VIŠJE