25.09.2009 Starost: 11 let
Kategorija: Novice

45. SEJA VLADE

Ljubljana, 25.09.2009- Vlada je na včerajšnji seji med drugim določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Uradnem listu RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.


Vlada določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu RS

Vlada RS je določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZGMRS-1). Vlada je ocenila, da z ZGMRS urejeno uresničevanje pristojnosti državnih, oziroma mestnih organov na območju glavnega mesta države, zahteva posebno ureditev načina sofinanciranja razvojnih programov Mestne občine Ljubljana. Po primerjalni analizi stroškov obveznih nalog občin pa tudi, da so stroški Mestne občine Ljubljana višji prav na področjih nalog, pri katerih je dolžna upoštevati zahteve državnih organov pri vzpostavljanju ali izboljšanju pogojev za delo organov in organizacij, ki jim je po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije pogoje treba zagotavljati. Zato vlada predlaga, da se z zakonom določi Mestni občini Ljubljana dodaten, višjim stroškom sorazmeren vir financiranja.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-1) temelji na zagotavljanju lokalne samouprave in sorazmernosti virov financiranja nalog lokalnih skupnosti s stroški, ki jih imajo pri izvrševanju svojih nalog. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami navedenega zakona se veljavna ureditev pravil urejanja medsebojnih razmerij države in Mestne občine Ljubljana, kot glavnega mesta, na območju glavnega mesta Republike Slovenije spreminja predvsem pri izvajanju razvojnih programov dogovorjenih v skladu s 5. členom zakona tako, da se omogoča sofinanciranje programov mestne občine z neposredno pogodbo, brez javnega razpisa. Z dopolnitvijo zakona se Mestni občini Ljubljana, kot glavnemu mestu Republike Slovenije, zagotavlja ustrezen vir financiranja nalog iz njene pristojnosti, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje organov in organizacij ter predstavništev v skladu z nacionalnimi interesi. Po predlogu zakona je MOL upravičena do deleža dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, v določenem odstotku. V letu 2010 je predvideno, da MOL iz naslova tega zakona dobi 16.266.764 EUR. Ti prihodki pripadajo mestni občini od 1.1.2010, razmerje med dohodnino in stroški pa se prvič ugotavlja v letu 2013 za leto 2014 (razmerje med dohodnino in stroški financiranja nalog programov se ugotavlja vsako četrto leto). Finančne posledice zakona za leti 2010 in 2011 so že vključene v proračunsko načrtovanje.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poglavitna rešitev predlaganega zakona je v tem, da bo v skladu z novo ureditvijo uradni list izhajal samo še v elektronski obliki, tiskana izdaja pa bo opuščena. S takšno rešitvijo se bo sledilo tehnološkemu napredku na področju elektronskih komunikacij, na drugi strani pa se bo omogočilo tudi pogostejše izhajanje uradnega lista, ob hkratnem znižanju stroškov izdajanja uradnega glasila, kar bo imelo za posledico tudi znižanje cen objav predpisov. S predlaganimi rešitvami bo uradni list še vedno široko dostopen javnosti. Vsi državni organi, ki imajo uradne ure, bodo morali posameznikom zagotavljati vpogled v elektronsko izdajo uradnega lista, upravne enote in splošne knjižnice pa bodo morale le-tem zagotoviti tudi brezplačen vpogled v natis elektronske izdaje uradnega lista. Na drugi strani pa bo tudi obstajala možnost, da se posamezniki naročijo na natis elektronske izdaje uradnega lista, katere dostavo bo zagotavljalo javno podjetje Uradni list Republike Slovenije. S predlogom zakona se določa tudi, da upravljanje sistema elektronskega javnega naročanja na način gospodarske javne službe izvaja javno podjetje Uradni list Republike Slovenije.

Vlada sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku

Vlada RS je na včerajšnji redni seji sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Sprejetje novele zakona o davčnem postopku narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema, predlogov strokovne javnosti in davčnih zavezancev.

V spremembi zakona so sprejete naslednje rešitve:

  • V praksi se je izoblikovala potreba po razširitvi podatkov, označenih kot davčna tajnost, ki jih davčni organ lahko razkrije določenim subjektom v taksativno predpisanih primerih. Gre za podatke, ki izkazujejo okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za davek.
  • Predlog zakona ureja posebni primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav članic in pristojnih organih za izmenjavo podatkov.
  • Predlog določa nov obnovitveni razlog. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v odpravi nepravilnosti pri odmeri davka tudi po dokončnosti odločbe. Na ta način se uravnotežita načelo zakonitosti in načelo pravnega varstva strank, ki zagotavlja nespremenljivost konkretnih pravnih razmerij. Davčni organ lahko v roku šestih mesecev od dokončnosti odločbe obnovi postopek. Novi obnovitveni razlog se veže na dejstvo, da je nepravilna odmera davka posledica napak, povzročenih z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.
  • Predlagana je sprememba, ki se nanaša na obračun obresti pri vračilu davka po 97. členu, in sicer se obrestujejo plačane zamudne obresti, kadar davčni organ ne vrne preveč plačanih ali neupravičeno plačanih zamudnih obresti v zakonskih rokih za vračilo davka.
  • ZP-1, kot generalni zakon, ki ureja prekrške, za zastaranje prekrškov določa dvoletni rok in omogoča drugačno ureditev v posebnem zakonu. S predlagano spremembo se tako podaljšuje rok zastaranja postopka o posebno hudih davčnih prekrških, in sicer iz dveh let na tri leta.
  • Predlog zakona uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
  • čŒe davčni zavezanec informativnega izračuna ne prejme do 15. junija tekočega leta, mora do 31. julija vložiti napoved, v kateri navede podatke, potrebne za odmero davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej nikoli ni postal odločba.
  • Davčni zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. čŒe ugotovi, da le-ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost velja v primeru, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, pa tudi če niso izkazani oziroma so prenizko izkazani. čŒe davčni zavezanec vloži napoved oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.
  • Na novo se določi, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o upoštevanju davčnih olajšav (na primer o vzdrževanih družinskih članih) do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto.
  • Predlog opredeljuje pojem in vsebino izraza »plačnik davka«. Za plačnika davka se šteje tudi upravnik večstanovanjske stavbe, ki prejme dohodek za račun etažnih lastnikov stavbe S tem bo dosežena administrativna razbremenitev etažnih lastnikov, saj po novem etažni lastniki ne bodo dolžni oddajati posebne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem tudi v primeru, ko so bili skupni prostori s posredovanjem upravnika večstanovanjske stavbe oddani v najem najemojemalcem, ki so fizične osebe. V tem členu je med drugim določeno, da se za plačnika davka šteje oseba, ki za tuj račun prejme dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.
  • V praksi se je pokazala potreba po natančnejši ureditvi obveznosti plačila davčnega odtegljaja v primeru nekaterih transakcij, ki so se začele pojavljati v zadnjem času in doslej niso bile natančno oziroma posebej urejene (na primer transkacije povezane z uvedbo fiduciarnih računov po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov). V številnih državah se je s širjenjem dejavnosti finančnih posrednikov ter med drugim uvajanjem fiduciarnih računov, na davčnem področju pokazala problematika pravilnega izračunavanja, odtegovanja in plačevanja davka, še posebej v primeru izplačil dohodka v tujino. Zaradi navedenega so bile na mednarodni ravni že ustanovljene posebne ekspertne skupine (OECD, EU), ki se ukvarjajo s pripravo možnih načinov reševanja te problematike. Rešitve v predlogu zakona na tem področju v splošnih okvirih sledijo primerljivim mednarodnim ureditvam.
  • S predlogom se poenoti način določanja globe pri prekrških in posebno hudih prekrških.
  • Predlog določa tudi pogoje in posebnosti za odmero oziroma odpis dohodnine za rezidente, ki so v obdobju 2005-2008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja iz zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu.

Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim

Volk (Canis lupus) sodi med tiste živalske vrste, za katere morajo države članice po Direktivi o habitatih vzpostaviti sistem strogega varstva na njihovem naravnem območju razširjenosti in prepovedati namerno ubijanje teh vrst, vznemirjanje ali uničevanje zanje pomembnih habitatnih struktur itd.

Namen Strategije ohranjanja volka v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim je ponovno zagotoviti ugodno stanje ohranjenosti volka na teritoriju Slovenije. Brez ukrepov, ki bodo zagotavljali in omogočali sobivanje s človekom, trajna ohranitev volka ne bo mogoča. Strategija zato s svojimi smernicami omogoča izoblikovanje primernega odnosa človek – volk in jo definira kot dinamično in trajno nalogo.

Strategija vsebuje tudi kratek zgodovinski pregled pojavljanja volka v Evropi in Sloveniji, predstavlja sedanje stanje v populaciji volka, določa njegov življenjski prostor ter cilje in smernice po posameznih področjih, s katerimi se bo zagotavljalo trajnostno upravljanje in ohranjanje volka v Sloveniji.

Ministrstvu za okolje in prostor, bo v roku 24 mesecev pripravilo Akcijski načrt ohranjanja volka v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim za obdobje petih let.


< NA MF POSREDOVAN PREDLOG VIŠINE POVPREČNIN ZA LETO 2010 IN 2011