41. SEJA VLADE

Ljubljana 28.8.2009 - Vlada je na včerajšnji seji med drugim sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2009 v obdobju januar - junij 2009, več si lahko preberete v nadaljevanju.

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo

S predlogom zakona se spreminjajo in dopolnjujejo določena področja prirejanja iger na srečo (zlasti odgovorno prirejanje in igranje iger na srečo ter nadzor) s cilji, da se zaščiti mladoletne in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi in negativnimi posledicami igranja iger na srečo, uveljavi družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter poveča učinkovitost nadzora, zlasti na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo brez koncesije Vlade Republike Slovenije.

S predlogom zakona se odpravljajo tudi nepotrebne omejitve v poslovanju prirediteljev in koncesionarjev za prirejanje iger na srečo, ki posegajo v pristojnosti organov upravljanja teh družb. Natančneje so zapisane določbe zakona, ki so se ob izvajanju izkazale za nejasne ali nedorečene. Predlagana je tudi odprava omejitve, da so v lastniški strukturi prirediteljev in koncesionarjev, ki jim Vlada Republike Slovenije dodeli koncesijo za prirejajo iger na srečo, lahko udeležene le osebe evropskega gospodarskega prostora, saj ni tehtnih razlogov, da se ta omejitev ne odpravi med pristopnimi pogajanji Slovenije za vključitev v OECD.

Predlog zakona je bil dne 24.6.2009 objavljen na spletni strani Ministrstva za finance za javno obravnavo. Pripombe in mnenja je posredovalo 17 deležnikov, ki večinoma izražajo svoja stališča do prirejanja iger na srečo ter predlagajo zlasti znižanje dajatev, spremembe delitve koncesijske dajatve ter zmanjšanje ali povečanje števila koncesij. Glede na to, da predlog zakona posega na določena področja prirejanja iger na srečo in se vprašanja lastništva koncesionarjev, števila dodeljenih koncesij, dajatev in njihove delitve proučujejo v okviru strategije razvoja dejavnosti iger na srečo, ki je v pripravi, te pripombe niso bile upoštevane. Upoštevana pa je bila večina pripomb deležnikov s področij in ciljev, ki so predmet tega predloga zakona.

Zaradi pomembnega poslabšanja razmer v nekaterih sektorjih kmetijstva, zlasti pa pri pridelavi krušnih žit in pri prireji mleka bo Slovenija izvedla enkratne ukrepe kot pomoč za premostitev trenutnih problemov, in sicer ukrepa »de minimis« za pomoč najbolj prizadetim pridelovalcem krušnih žit v višini 2 mio EUR in proizvajalcem mleka prav tako v višini 2 mio EUR. Vlada RS bo tudi predlagala Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da prouči možnost znižanja zakupnine za večje zakupnike kmetijskih zemljišč, ki pridelujejo krušna žita in tiste, ki proizvajajo mleko.

Poleg tega bo Slovenija, zaradi posledic gospodarske in finančne krize, ki se kažejo tudi na področju kmetijstva, pospešila postopke na področju neposrednih plačil. 90 odstotkov izplačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo, kar predstavlja približno 38 mio EUR, bo izvedenih predvidoma do konca letošnjega leta. Odločbe, ki se nanašajo na enotno plačilo na površino, bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja začela izdajati do konca letošnjega leta, sredstva pa se bodo pričela izplačevati v začetku januarja 2010.

Pridelovalci krušnih žit se v letošnjem letu na nekaterih območjih srečujejo z izjemno težkim položajem. Zaradi obilnih padavin, ki so bile konec meseca junija in v začetku julija, je letošnji pridelek ozimnih rastlin, predvsem pšenice, količinsko precej slabši v primerjavi z običajnimi letinami. Ĺ e večji problem kot količina pa predstavlja slaba kakovost pšenice, saj jo je približno 90 odstotkov primerne le za krmo.

V drugi polovici 2008 so se zaostrile tudi razmere na globalnem mlečnem trgu. EU je z izvozom mlečnih proizvodov postala manj konkurenčna, posledično so začele naraščati zaloge. V nekaterih državah članicah so se odkupne cene za mleko znižale tudi do 50 odstotkov na letni ravni. Slovenija je del skupnega trga EU in se nastalim razmeram ni povsem izognila. Tudi v Sloveniji so se v zadnjem obdobju, od decembra 2008, ko so dejanske odkupne cene mleka po poročanju slovenskih mlekarn dosegle najvišjo raven doslej nasploh, in sicer 35,69 EUR/100 kg, do junija 2009, ko je cena znašala 26,54 EUR/100 kg, odkupne cene mleka znižale kar za 25,6 odstotkov.

Vlada sprejela Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2009 v obdobju januar - junij 2009

Na podlagi Zakona o javnih financah mora vlada predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje podatke o realizaciji prejemkov, izdatkov v obdobju januar – junij tekočega leta in ocene realizacije do konca leta. Poročilo vsebuje tudi druge podatke o izvrševanju proračuna, kot so podatki o vključevanju novih obveznosti v proračun, prenos namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, podatke o prerazporejanju proračunskih sredstev, o spremembah neposrednih proračunskih uporabnikov, uporabi sredstev proračunske rezerve ter podatke o poroštvih.

Glavne značilnosti, ki so vplivale na načrtovanje in realizacijo proračuna v prvem polletju leta 2009 so:

1. zmanjšanje vseh proračunskih prihodkov, še posebej davčnih, pod raven lanskega leta, kar je vlada le delno nadomestila s spremenjeno trošarinske politike,
2. začetek zagotavljanja dodatnih sredstev za pokrivanje vseh zakonskih obveznosti, ki so bile v sprejetem proračunu načrtovane prenizko oziroma sploh niso bile načrtovane v višini 590 mio EUR,
3. začetek zagotavljanja financiranja protikriznih ukrepov v obsegu 600 mio EUR,
4. poudarek na vseh programih, ki zagotavljajo dolgoročen razvoj in ki spodbujajo gospodarsko aktivnost,
5. omejevanje izdatkov za plače skladno z dogovorom s sindikati.

Sprejeti proračuna za leto 2009^[1] oziroma rebalans proračuna za leto 2009, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji dne 26. 3. 2009, je v bilanci prihodkov in odhodkov predvidel prihodke v višini 8.782 mio EUR in odhodke v skupni višini 9.916 mio EUR. Proračunski primanjkljaj je bil ocenjen na 1.133 mio EUR ali 2,9 BDP.

V prvi polovici leta je bilo realiziranih 3.503 mio EUR prihodkov oziroma 39,89 % prihodkov načrtovanih v rebalansu proračun ter 4.496 mio EUR odhodkov, kar pomeni 45,34 % vseh v rebalansu predvidenih odhodkov.

Med izvrševanjem proračuna so se makroekonomska izhodišča dodatno poslabšala, nadaljeval se je upad prihodkov, zagotoviti je bilo potrebno dodatna sredstev za pokojninsko blagajno ter izvedbo protikriznih ukrepov. Takšna situacija je zahtevala ponoven rebalans državnega proračuna (drugi rebalans) za leto 2009, s katerim se primanjkljaj povečuje na 1,8 mrd EUR ali 5 % BDP in je za dobri 2 odstotni točki višji od prvotno načrtovanega.

Z rebalansom proračuna se spreminja tudi ocena realizacije, tako da bodo predvideni prihodki za 2,4 % BDP (863 mio) nižji od prvotno načrtovanih proračunskih prihodkov. Proračunski odhodki bodo nižji od sprejetega proračuna za 0,4 % BDP (157 mio).

Ukrepi, ki so spremljali spremenjeno javnofinančno situacijo v obdobju januar-junij 2009 ter so načrtovani do konca leta 2009, posegajo zlasti na odhodkovno stran proračuna in zajemajo:

- Zagotovitev financiranja vseh zakonskih pravic prebivalstva v nespremenjeni višini.

- Zmanjšanje sredstev za financiranje blaga in storitev na najnižji možni obseg ob upoštevanju sprejetih varčevalnih ukrepov.

- Zagotovitev sredstev za nove protikrizne ukrepe in prilagoditev višine in načina financiranja že sprejetih protikriznih ukrepov novim potrebam.

- Izločitev vse tistih investicijskih projektov iz proračuna, za katere obstaja velika verjetnost, da do konca leta ne bodo realizirani ter prilagoditev višine investicijskih odhodkov novim nižjim vrednostim temelječim na nižjih cenah izvajalcev.

- Prilagoditev odhodkov financiranih iz evropskega proračuna obsegu, za katerega obstaja velika verjetnost, da bomo zanje lahko realizirali tudi proračunske prihodke.

- Krčenje in prestrukturiranje proračunskih odhodkov z namenom pridobiti prostor za financiranje dodatne obveznosti v pokojninsko blagajno v predvideni višini 125 mio EUR.

V Računu finančnih terjatev in naložb so bili načrtovani izdatki v višini 308 mio EUR (realizacija v prvem polletju iz naslova danih posojil in povečanj kapitalskih deležev je 51,90 % ter 73,05 % iz naslova prejetih vračil danih posojil in prodaje kapitalskih deležev), ki pa naj bi bili ob koncu leta realizirani v višini 654 mio EUR.

Za financiranje proračunskega primanjkljaja je bilo predvideno zadolževanje v obsegu 2.296 mio EUR in se bo z namenom nemotenega financiranja proračunskih izdatkov in odhodkov do konca leta 2009 povečalo za 1.051 mio EUR. Odplačila dolga (odplačila glavnic) so bila realizirana v obsegu 783 mio EUR ali 91,71 % načrtovanih sredstev.

Poročilo bo po obravnavi na seji Vlade RS objavljeno na spletnih straneh ministrstva za finance.

Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

Z Uredbo o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije se datum začetka izvajanja nove sheme podpor s 1. septembra 2009 prestavi na 1. oktober 2009, ker od Evropske komisije še vedno nismo prejeli soglasja za novo shemo podpor.

Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, je bila sprejeta na podlagi devetega odstavka 64. n člena Energetskega zakona. Zaradi daljšega medresorskega usklajevanja je bila sprejeta šele 8. maja 2009.

Nova ureditev državnih pomoči za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je bila prijavljena Evropski komisiji. Predvideni datum za začetek izvajanja podpor je bil 12. julij 2009. Ker Komisija do začetka julija 2009 ni izdala soglasja k notificirani shemi, je bil predvideni datum začetka izvajanja podpor po novi shemi preložen z 12. julija 2009 na 1. september 2009. Po pogovorih, ki so bili opravljeni s predstavniki Komisije, je ugotovljeno, da tega soglasja ne bodo poslali do konca avgusta. Zato je treba datum začetka izvajanja sheme podpor s 1. septembra 2009 za en mesec preložiti, ker bi izvajanje nove sheme za podpore brez soglasja Komisije pomenilo nelegalno zagotavljanje državnih pomoči.

Vlada sprejela Enajsto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji (za leta 2006, 2007 in 2008)

Državne pomoči v Sloveniji so se v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečale za 20,83%, v primerjavi z letom 2006 pa za 17,19%. Delež državnih pomoči v bruto domačem proizvodu je zadnja tri leta pod 1%, in je tak ostal tudi v letu 2008.

V letu 2008 se je struktura pomoči v primerjavi z letom 2007 nekoliko spremenila. Prevladujejo horizontalne pomoči (47,39%), ki so v obdobju zadnjih desetih let dosegle najvišji delež v strukturi državnih pomoči. Delež pomoči namenjen kmetijstvu, ribištvu in posebnim sektorjem se je nekoliko znižal. Povečanje državnih pomoči v Sloveniji v letu 2008 je rezultat večjega obsega dodeljenih pomoči za regionalne cilje, naravne nesreče ter varstva okolja. Pomoči namenjene kmetijstvu so se v primerjavi z letom 2007 še nekoliko povečale (za 7,22%), medtem ko so pomoči dodeljene posebnim sektorjem ostale nespremenjene.

Pomoči, namenjene malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) so v zadnjih dveh letih najbolj padle in predstavljajo v strukturi horizontalnih ciljev v letu 2008 le 2,21%, v celotni strukturi državnih pomoči pa 0,68% dodeljenih državnih pomoči. V primerjavi z letom 2007 so narasle pomoči za varstvo okolja (za 39,07%), ter pomoči namenjene vzpodbujanju kulture (za 28,53%), k povečanju obsega horizontalnih ciljev pa so prispevale tudi pomoči namenjene sanaciji naravnih nesreč. Vse ostale pomoči, ki jih prištevamo med horizontalne cilje so se v letu 2008 znižale.

Pri državnih pomočeh, ki so namenjene posebnim sektorjem je delež pomoči v BDP ostal skoraj nespremenjen (0,19% BDP), v letu 2008 pa se je znižal na 0,17%. V strukturi pomoči za posebne sektorje je največ pomoči dodeljenih za transport (železnice, kar prestavlja 70% pomoči med posebnimi sektorji) in pomoči namenjene zapiranju premogovnikov (28,6% pomoči med posebnimi sektorji). V letu 2008 je bilo z instrumentom A1 (dotacije) dodeljenih kar 97,98% vseh pomoči. Pomoči, dodeljene s pomočjo instrumentov skupine A2 (oprostitve, izjeme in olajšave) so se v primerjavi z letom 2007 nekoliko povečale (iz 1,38% na 1,84%) vendar imajo v primerjavi s preteklimi leti izredno majhen delež. Instrument C1 (ugodna posojila) se je zadnja leta gibal okrog 1% dodeljenih pomoči, v letu 2008 padel na 0,16%. Instrumenti skupine B1 (finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb ter skupine D (garancije) so bile v letu 2008 zanemarljive, saj so predstavljale manj kot 0,2% vseh državnih pomoči.

V letu 2008 je bila Slovenija bližje ciljem Lizbonske strategije - to je čim manj pomoči v posebne sektorje ter čim manj pomoči za reševanje in prestrukturiranje. V letu 2008 se je nivo državnih pomoči sicer zvišal, vendar najbolj pri horizontalnih ciljih, ki imajo manjši vpliv na izkrivljanje konkurence in so generator razvoja gospodarstva.

Poročilo bo po obravnavi na seji Vlade RS objavljeno na spletnih straneh ministrstva za finance.