Kategorija: Novice
39. SEJA VLADE
Ljubljana, 31.07.09 - Vlada je na 39. seji določila razrez odhodkov za pripravo predlogov državnih proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011, med drugim so obravnavali še spremembe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, seznanila se je s Poročilom o pospeševanju črpanja sredstev kohezijske politike in Problematiko priprave občinskih prostorskih načrtov in predlog ukrepov .
Vlada določila razrez odhodkov za pripravo predlogov državnih proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011
Vlada RS je na redni seji določila okvirni razrez odhodkov po razvojnih politikah, ki bo podlaga za pripravo predloga državnih proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Razrez proračunskih odhodkov po razvojnih politikah upošteva skupni obseg proračunskih odhodkov in spremembe v uvrstitvi posameznih proračunskih namenov v posamezno razvojno politiko. V mesecu avgustu, bodo delovne skupine, imenovane za posamezno razvojno politiko, pripravile razrez odhodkov po programih in podprogramih znotraj posamezne razvojne politike in razdelitev odhodkov po ministrstvih.
Vlada je sprejela osnutek Proračunskega memoranduma za obdobje 2010 – 2011 kot podlago za pripravo končnega besedila, ki ga bo sprejela skupaj s predlogom proračuna za leti 2010 in 2011. Vlada je sprejela tudi dopolnjeno Klasifikacijo javnofinančnih odhodkov po razvojnih politikah, razvojnih programih in razvojnih podprogramih.
Vlada o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih
Vlada RS je na seji obravnavala in sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih.
V Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih se na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 48/09) spreminja organizacija nekaterih ministrstev in sicer Ministrstva za gospodarstvo, kjer se ukinja Direktorat za elektronske komunikacije, ker delovno področje prehaja na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na Ministrstvu za javno upravo se ukinja Direktorat za plače v javnem sektorju in ustanavlja Direktorat za javni sektor, na Ministrstvu za zunanje zadeve se ustanavlja Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo namesto Direktorata za evropske zadeve, v Ministrstvu za kulturo pa se ustanavlja nov Direktorat za kulturni razvoj in mednarodne zadeve.
Generalnim direktorjem direktoratov, ki se na podlagi te uredbe spreminjajo, z dnem začetka veljavnosti uredbe na podlagi četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih zaradi ukinitve organa oziroma organizacijske enote, ki jo vodijo, preneha položaj.
Na podlagi dopolnitve uredbe bo tudi možno izvajati celovito koordinacijo nalog za organe državne uprave izven direktorata ali sekretariata.
Vlada se je seznanila s Poročilom o pospeševanju črpanja sredstev kohezijske politike
Vlada RS se je na redni seji seznanila s Poročilom o pospeševanju črpanja sredstev kohezijske politike, ki predstavlja stanje na področju črpanja sredstev kohezijske politike, in sicer kot podlago za predstavitev celovitega paketa ukrepov za poenostavitev črpanja ter za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti porabljenih sredstev.
V poročilu so predstavljeni finančni pregled izvajanja kohezijske politike in vsebinski ukrepi ter izboljšave, ki se uvajajo tako neposredno v izvajanje kot načrtovanje in spremljanje operativnih programov. Odločitev o morebitnih dopolnitvah operativnih programov bo sprejeta v okviru usklajevanja programskega proračuna, kar pomeni, da vsi ukrepi temeljijo na obstoječem programskem okviru. Zadnji del poročila predstavljajo ukrepi, ki izboljšujejo pogoje dostopa do kohezijskih sredstev za upravičence na eni strani, na drugi pa tudi bistveno poenostavljajo postopke znotraj državne uprave. Oboje bo prispevalo k boljšemu izkoristku razpoložljivih virov in posledično boljšim rezultatom.
V zadnjem obdobju je mogoče opaziti precejšen napredek pri finančnem izvajanju kohezijske politike, kar še posebej velja za fazo certificiranja že realiziranih izdatkov, ki se odraža na prihodkovni strani proračuna in pomeni izboljševanje neto finančne pozicije državnega proračuna do proračuna EU. V obdobju do 30. 6. 2009 je državni proračun prvič realiziral neto proračunski presežek državnega proračuna v višini 4,5 milijona evrov in kaže, da se bo pozitiven trend nadaljeval tudi vnaprej.
Skladno s predstavljenimi ocenami Slovenija srednjeročno ni soočena z resnimi tveganji za izgubo sredstev, zato kratkoročni radikalni ukrepi v smeri prilagajanja strateških usmeritev v smeri katerekoli pripravljene investicije ne glede na njene učinke niso utemeljeni ali sprejemljivi. Obenem pa je treba uvesti bistveno vsebinsko nadgradnjo instrumentov in pospešiti izvajanje predvidenih aktivnosti.
Z vidika vsebinske nadgradnje izvajanja kohezijske politike se uvajajo naslednje ključne spremembe:
1. Uvedba finančnih instrumentov in povratnih oblik financiranja naložb, med katerimi velja izpostaviti sklad tveganega kapitala za stimuliranje razvoja trga tveganega kapitala ter sklad za razvoj MSP za izboljšanje dostopa do ugodnih virov financiranja razvoja MSP s krediti in garancijami.
2. Krepitev uporabe demonstracijskih projektov.
3. Dopolnjevanje in povezovanje instrumentov z oblikovanjem programskih shem za izvajanje ukrepov za razvoj človeških virov glede na ciljne skupine upravičencev (podjetja, brezposelne osebe,…) ter uvajanje dopolnilnega financiranja ESS in ESRR (povezovanje razvojnih spodbud podjetij in spodbud za usposabljanje ter zaposlovanje v podjetjih).
4. Pospešitev investicij ter bolj natančno upoštevanje načela pripravljenosti projektov.
5. Razširitev tehnične pomoči za pripravo in vodenje projektov.
Hkrati bo nadgrajen tudi sistem medresorskega usklajevanja, saj bo okrepljeno sodelovanje v fazi vsebinskega načrtovanja, na tej osnovi bo omogočen optimiziran proces potrjevanja instrumentov in končno, večji poudarek bo dan vsebinskemu spremljanju doseženih rezultatov. Za izboljšanje dodane vrednosti pri porabi sredstev tehnične pomoči bodo zagotovljena sredstva kot pomoč pri pripravi instrumentov projektov, kar bo prispevalo k pospešitvi priprave in večji kakovosti projektov, okrepljeno pa bo tudi usposabljanje zaposlenih za povečanje administrativne usposobljenosti pri vseh nosilcih za spremljanje izvajanja projektov in programov.
Zadnji del gradiva se nanaša na procesne poenostavitve in izboljšave, ki se bodo odražale v pospešenih postopkih znotraj državne uprave, kot na strani upravičencev. Pri slednjih gre poleg že uvedenih predplačil tudi za nadgraditev dokazovanja upravičenih stroškov (DDV kot upravičen strošek, uvedba pavšalov in podobno).
Problematika priprave občinskih prostorskih načrtov in predlog ukrepov
Vlada RS se je na seji seznanila s Poročilom Ministrstva za okolje in prostor o problematiki priprave občinskih prostorskih načrtov s predlogi ukrepov, ki bodo zagotovili, da se bodo čim prej odpravili problemi v zvezi s pripravo občinskih prostorskih načrtov (OPN).
Vlada Republike Slovenije zadolžuje vse nosilce urejanja prostora državnega pomena, da sodelujejo z občinami v vseh fazah priprave osnutka OPN in sicer:
· da jim posredujejo ažurne podatke s svojih delovnih področij,
· da jim dajejo strokovna priporočila glede priprave strokovnih podlag, ki se nanašajo na delovno področje posameznega nosilca urejanja prostora;
· da izdajo smernice v zakonsko določenem roku 30 dni ter v vsebini, kot je definirana v Zakon o prostorskem naččrtovanju,
· da naloge sodelovanja pri pripravi OPN opravljajo prednostno, kar pomeni, da organizirajo delo na ministrstvih oziroma pristojnih državnih organih tako, da bodo zakonsko določeni roki dosledno spoštovani.
Vlada Republike Slovenije zadolžuje vse nosilce urejanja prostora državnega pomena, da v roku 30 dni z vidika svojega delovnega področja pripravijo predlog ukrepov za optimizacijo postopkov priprave in sprejemanja OPN. Pri tem je treba posebej navesti, kako bodo predlagani ukrepi pripomogli k skrajševanju časa, ki je potreben za izvedbo posameznih nalog v okviru postopka, ter v čem bodo vplivali na zmanjšanje potrebnih finančnih sredstev za izdelavo potrebnih strokovnih podlag in za pripravo OPN.
< OKOLJU PRIJAZEN BMW V VSAKO OBČINO