Kategorija: Novice
38. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA
38. redna seja Državnega zbora, ki je obsegala petindvajset točk dnevnega reda, se je pričela v ponedeljek, 21. aprila in je potekala vse do petka, 25. aprila 2008. V nadaljevanju Vam predstavljamo zakon, ki ga je Državni zbor na seji sprejel in predloge zakonov, ki so še v obravnavi. Vsi na seji obravnavani zakoni so povezani z lokalno samoupravo.
SPREJETI ZAKON
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH CESTAH (ZJC-C), NUJNI POSTOPEK, EPA 2006-IV
Predlog novele zakona o javnih cestah uvaja vinjete. Vinjete bodo kot način za plačevanje cestnine za uporabo vseh cestninskih cest uvedene s 1. julijem letos in bodo veljale do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja.
Že ob obravnavi na parlamentarnem matičnem delovnem telesu večjih pripomb na zakonsko novelo ni bilo, je pa opozicija poudarjala, da resnih analiz za spremembo sistema cestninjenja ni. Razprava je bila vroča tudi zaradi vključevanja obvoznic in hitrih cest v sistem cestninjenja z vinjetami. Predlog, da bi te ceste izvzeli iz sistema cestninjenja, ni dobil zadostne podpore matičnega delovnega telesa.
Po napovedih predlagatelja zakona, ministrstva za promet, se bo z vinjetami povečala pretočnost prometa na cestninskih cestah, zmanjšali se bodo zastoji in izpusti ogljikovega dioksida, večja pa bo tudi varnost udeležencev v prometu. Kazen za vožnjo brez vinjete bo znašala med 300 in 800 evri. Sredstva iz naslova glob zaradi vožnje brez vinjet pa bodo šla neposredno v državni proračun.
Predlog novele zakona o javnih cestah uvaja nadzor in pooblastila upravljalca cestninskih cest, torej Družbe za avtoceste v RS (Dars). Uvaja tudi izvajanje nadzora, in sicer ga bodo izvajali policija, prometni inšpektorat, carinska uprava in cestninski nadzorniki. Dars bo tako dobil pristojnosti prekrškovnega organa. Novela uvaja tudi pooblastila cestninskega nadzornika in ukrepe ob ugotovitvi kršitve.
Kot je znano, bodo vinjete zaživele s 1. julijem in veljale za osebne avtomobile, medtem ko bodo tovorna vozila do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja ostala na obstoječem sistemu. Cena letne vinjete bo 55 evrov, polletne pa 35 evrov. Uvedena bo tudi dodatna letna vinjeta za motorna kolesa, katere cena bo 27,50 evra.
Vinjete bodo letos zelene, prihodnje leto pa oranžne barve. Dars je javni razpis za izdelavo 6,84 milijona avtocestnih vinjet za letošnje in prihodnje leto že objavil, velja pa do 13. maja.
ZAKONI V OBRAVNAVI
PREDLOG ZAKONA O OMEJITVAH IN PREPOVEDIH ZA NOSILCE JAVNIH FUNKCIJ (ZOPNJF), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1769-IV
Razprava o dopolnilih predloga zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij se je, kot je bilo pričakovati usmerila zlasti v delo komisije za preprečevanje korupcije. Predlog zakona zagotavlja transparentnost delovanja javnih funkcionarjev in postavlja jasna pravila politične higiene. Hkrati z ustavo usklajuje nekatere člene zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki ga je leta 2006 sprejel Državni zbor, vendar je Ustavno sodišče zadržalo njegovo izvajanje. Poslanci predvsem največje vladne stranke SDS so ocenjevali, da bo zakon boj proti korupciji naredil bolj učinkovit in uspešen, medtem ko so v opoziciji izražali bojazni, da bo zakon boj proti korupciji razbil na več delov in ga s tem naredil neučinkovitega.
V poslanskih skupinah SD, LDS, Zares, Lipa in DeSUS, bodo vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi protikorupcijske komisije, saj menijo, da bi bilo o tem vprašanju primerno slišati mnenje državljanov. V vladnih SDS in NSi so se na pobudo odzvali kritično, po njihovem mnenju je bila Kosova komisija v tem mandatu neučinkovita.
Poslanske skupine predlagajo, da bi referendum izpeljali istočasno kot referendum o pokrajinah, torej 22. junija. Ker pa so zamudili poslovniške roke, da bi lahko o pobudi glasovali na majski seji DZ, bodo po besedah vodje poslanske skupine SD Mirana Potrča predlagali sklic izredne seje. "Prepreka" zakonu pa je po njegovih besedah lahko tudi državni svet ali naknadni zakonodajni referendum, "ki ga ne bo mogoče preprečiti tako kot posvetovalnega".
Po poslovniku se o predlogu, naj državni zbor na svojo pobudo razpiše referendum, najprej izreče matično delovno telo DZ in zakonodajno-pravna služba. Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma sprejet, ga mora podpreti večina na glasovanju prisotnih poslancev.
PREDLOG ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1), druga obravnava, EPA 1916-IV
S predlogom zakona skuša vlada urediti vse pravne podlage za izvajanje skupne kmetijske politike, hkrati pa tudi številna druga področja, pomembna za razvoj kmetijstva.
Med pomembnejšimi rešitvami, ki jih prinaša zakon so določbe, ki urejajo upravni postopek zaradi odločanja pri izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike. Namen določb je predvsem poenostavitev in prilagoditev upravnega postopka odločanja o ukrepih kmetijske politike, pri čemer je treba upoštevati tako predpise skupnosti kot nacionalne predpise na tem področju.
Pomembne so tudi določbe, ki so povezane s kakovostjo kmetijskih pridelkov in živil. Zakon uvaja nacionalno shemo Dobrote z naših kmetij, s katero se želi po njenih besedah doseči uveljavitev tradicionalno pridelanih in predelanih živil na trgu.
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (ZLV-H), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1898-IV
Namen in cilj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah je uskladitev zakona z dvema odločbama Ustavnega sodišča, s katerima je to odločilo, da je treba:
- določiti sestavo volilnih odborov tako, da člani volilnih odborov ne bodo osebe, ki so s kandidati v sorodstvenem ali njemu podobnem razmerju in
- natančneje urediti ugotavljanje izida volitev po pošti.
S predlogom zakona je določeno, da član volilnega odbora ne more biti oseba, ki je s katerim koli kandidatom v občini v sorodstvu v ravni vrsti in v stranski vrsti do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec, ali če je s kandidatom v zakonski zvezi, z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani isto-spolni partnerski skupnosti. Kandidat za člana volilnega odbora je o svojem sorodstvenem razmerju najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov dolžan obvestiti občinsko volilno komisijo, sicer stori prekršek. Predlog zakona določa, da se za pravočasno prejete glasovnice štejejo tiste glasovnice, ki imajo poštni žig, torej morajo biti fizično oddane na pošti ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Tako lahko volilna komisija ugotovi, ali so bile glasovnice pravočasno oddane na pošto, kar je eden od bistvenih pogojev za njihovo veljavnost.
PREDLOG ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI (ZAIDEJ), PRVA OBRAVNAVA, EPA 1936-IV
Vladni predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti sledi prizadevanjem po sprostitvi pogojev na trgu storitev. Zakon tako predvideva prostovoljno članstvo v inženirski in arhitekturni zbornici. Ukrep naj bi hkrati spodbudil dvig kakovosti zbornic kot tudi krepil pripadnost članov.
Predlogu, ki je bil sprva usklajen, nato pa se je vlada odločila za ukinitev obveznega zborničnega članstva, nasprotujeta obe zbornici. Menita namreč, da jima predlog jemlje javna pooblastila ter ukinja neodvisnost stroke.
Kot rezultat ukinitve obveznega članstva naj bi se naloge nadzora in podeljevanja javnih pooblastil, ki jih izvajata zbornici, prenesle na ministrstvo za okolje in prostor (MOP).
Med poglavitnimi rešitvami je državni sekretar na MOP Mitja Bricelj izpostavil še boljšo preglednost nazivov in pooblastil ter pogojev za njihovo pridobitev, uvedbo instituta stažiranja ter, nenazadnje zaščito poklicnih nazivov arhitekt, krajinski arhitekt, prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir.
Nadaljnji postopek je po njegovo "zasnovan demokratično, z možnostjo, da se soočijo različna mnenja in stališča," saj bo mogoče določene rešitve "še uskladiti in spremeniti" tekom parlamentarne procedure.
V razpravi se je pokazalo, da ima večina poslanskih skupin pomisleke do predlaganih rešitev, čeprav se večinoma strinjajo, da je poseben zakon, ki bi urejal inženirsko in arhitekturno dejavnost, potreben. Največ razprave se je vrtelo okrog ukinitve obveznega zborničnega članstva in prenosa javnih pooblastil.
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH USLUŽBENCIH (ZJU-D), PRVA OBRAVNAVA, EPA 1942-IV
Novela zakona o javnih uslužbencih za javne uslužbence odpravlja strokovne izpite in uveljavlja obvezno usposabljanje iz vsebin, ki so sedaj predmet strokovnega izpita. Predlog novele vsebuje tudi podlago za izvedbo ustreznih postopkov za izbiro izvajalcev za izvajanje strokovnih izpitov ter usposabljanja in izpopolnjevanja ter urejanje situacije, ko že izbrani kandidat po zaključenem izbirnem postopku odstopi od sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Naslednja sprememba je vezana na evidence. Centralna kadrovska evidenca omogoča javnim uslužbencem, da vstopajo vanjo ter da uporabljajo in obdelujejo podatke. Novela zakona "še bolj natančno predpisuje", kako se regulira dostop do evidence. Novela določa tudi pravno podlago za zaposlovanje vrhunskih športnikov in trenerjev v državni upravi, kar sledi odločitvi vlade o podpori in promociji vrhunskega športa, so v obrazložitvi predloga novele zapisali na ministrstvu za javno upravo.
< SKUPŠČINA ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE V CELJU - SPOROČILO ZA JAVNOST
