28.03.2018 Starost: 2 let

38. REDNA SEJA DZ RS

Ljubljana, 28. 3. 2018 - 38. seja Državnega zbora RS je potekala od 19. do 27. marca 2018. Poslanke in poslanci so med drugim sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, Zakon o nevladnih organizacijah, Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu ter Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja. Poslanke in poslanci so zavrnili Predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save (ZIIPKEPS), v nadaljnjo obravnavo pa Za nadaljnjo obravnavo pa gresta Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o gasilstvu (ZGas-C) in Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK-1).


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-F)
Državni zbor RS je s 35 glasovi za in 26 glasovi proti sprejel novelo zakona o igrah na srečo, ki jo je v parlamentarni postopek vložil poslanec SMC Branko Zorman. Predlog prinaša sprostitev trga športnih stav, ki jih v Sloveniji sedaj prireja Športna loterija. Predlagatelj zakona je poudaril, da je novela zakona o igrah na srečo namenjena "predvsem slovenskemu športu, slovenskim invalidom, slovenskim humanitarcem, ne nazadnje bo od tega imel kar nekaj slovenski proračun". Namenjena je tudi zaščiti slovenskih igralcev, ki sedaj stavijo pri tujih prirediteljih in tako ne uživajo zaščite, ki jo z nadzorom zagotavljajo slovenski organi. Z vstopom tujih ponudnikov bi namreč tudi ti plačevali koncesijske dajatve.

Vlada je predlogu zakona nasprotovala. Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj je pojasnil, da Slovenija namreč potrebuje celovite nove rešitve, tudi zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo.

O noveli zakona o igrah na srečo je na svoji redni seji razpravljal tudi Državni svet RS in z 18 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o igrah na srečo. Veto je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem, ki menijo, da spremenjena ureditev na področju športnih stav ne bo prinesla napovedanih učinkov, temveč bo poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo. Navedli so še, da sprejeti zakon predstavlja preveliko tveganje, da bi se porušil sistem dolgoročnega in stabilnega financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)
Državni zbor RS je z 58 glasovi za in nobenim proti sprejel predlog zakona o nevladnih organizacijah, s katerim bo okrepljeno področje nevladnega sektorja. Še prej pa so poslanci sprejeli dopolnila koalicije, ki se nanašajo na uvedbo sklada za razvoj nevladnih organizacij in sofinanciranje dveh veteranskih zamejskih organizacij.

Zakon opredeljuje merila, kdaj se določena organizacija sploh šteje za nevladno organizacijo, v pravni red pa bo vnesel enotno pravno definicijo tega pojma. Po tej definiciji je nevladna organizacija pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Sloveniji, ki so jo ustanovile izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, je nepridobitna, neprofitna in neodvisna od drugih subjektov. Nevladna organizacija ne sme biti organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica. Prav tako to ne more biti organizacija, ki jo je ustanovila politična stranka.

Poleg tega bo zakon celostno uredil pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu za vse organizacije ne glede na njihovo pravno-organizacijsko obliko. Med pomembnimi cilji je tudi vzpostavitev enotne evidence nevladnih organizacij v javnem interesu. Po predlogu bo enotno evidenco vzpostavila in vodila organizacija, pristojna za javnopravne evidence in storitve, na podlagi podatkov ministrstev, ki lahko podelijo status.

Z zakonom se uvaja sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki se bo polnil z nerazdeljenimi sredstvi državljanov iz 0,5 odstotka dohodnine, kar znaša nekje med štiri in pet milijonov evrov. Prav tako pa se rešuje tudi problematika sofinanciranja dveh veteranskih zamejskih organizacij: Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora v Celovcu ter Zveze vojnih invalidov narodno osvobodilne vojske iz Trsta. Obe sta namreč v Sloveniji definirani kot društvi, ki delujeta v javnem interesu, zaradi česar sta tudi upravičeni do financiranja.

Celotno sporočilo je na voljo TU.

* * *


< ZDOLŽEVANJE OBČIN NA PODLAGI VARIABILNE OBRESTNE MERE