15.05.2015 Starost: 7 let

36. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 14. 5. 2015 - Vlada RS je na 36. redni seji med drugim določila besedilo predloga novele Zakona o splošnem upravnem postopku in besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, sprejela pa je tudi Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2015 in 2016, Izvedbeni načrt za leto 2015 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022, Poročilo Računskemu sodišču v zvezi s pozivom k ukrepanju za odpravo nesmotrnosti pri reviziji zagotavljanja izvajanja in nadzora nad pokopališko in pogrebno dejavnosti ter urejanjem pokopališč, Uredbo o organih v sestavi ministrstev. Seznanila se je s Celovitim načrtom projektov na davčnem področju in sprejela sklep o ustanovitvi Usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja Celovitega načrta projektov na davčnem področju.


Predlog novele Zakona o splošnem upravnem postopku
Predlog zakona spreminja ureditev vročanja v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) in hkrati s splošno ureditvijo usklajuje posebna pravila o vročanju v področnih zakonih: Zakonu o kmetijstvu, Zakonu o vrtcih, Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Zakonu o davčnem postopku, Zakonu o urejanju trga dela, Zakonu o prekrških in Zakonu o tujcih. Z uskladitvijo se želi poenotiti pravila o vročanju v konkretnih upravnih zadevah, kjer se lahko poraja dvom o utemeljenosti drugačne obravnave strank, in s ciljem večje pravne varnosti, preglednosti ter predvidljivosti upravnega procesnega prava vzpostaviti enoten sistem vročanja.

V pravilih splošnega upravnega postopka se spreminjata in dopolnjujeta obstoječa načina formalnega (osebnega) in navadnega (poštnega) vročanja dokumentov. Dopolnitev predstavlja vzpostavitev t.i. vročanja s seznanitvijo, ki ga veljavna ureditev ne pozna. Tak način bo uradna oseba izbrala, če glede na vsebino in okoliščine konkretnega upravnega postopka, posameznega dokumenta, ali celotno upravno zadevo ne bo treba uporabiti kvalificiranega formalnega vročanja. Vročitev se bo opravila tako, da se bo dokument vložil v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, s čimer se bo naslovniku omogočilo, da se z njim seznani. Vročitev oziroma nastanek pravnih posledic je vezana na možnost dejanske seznanitve. Zakon predpostavlja, da se naslovnik lahko seznani (najkasneje) peti dan od dneva odpreme, ko nastane domneva vročitve, vendar omogoča, da naslovnik lahko zatrjuje nasprotno, da se z dokumentom ni seznanil oziroma da se je seznanil kasneje in tako izpodbija zakonsko domnevo. Kolikor organ ne more dokazati (obrnjeno dokazno breme), da je naslovnik imel možnost seznanitve oziroma, kdaj se je imel možnost seznaniti, se vročitev ponovi oziroma se šteje, da je bil dokument vročen kasneje. Zato naslovnik, ki se dejansko ni seznanil z dokumentom, ne more biti prekludiran v procesnih pravicah (npr. do pritožbe), njegov pravni položaj pa ni slabši, kot v sistemu formalnega (osebnega) vročanja. Naslovniki zainteresirani za čimprejšnje nadaljevanje postopka in njegov zaključek, se bodo na dokument vložen v hišni predalčnik, poštni predal ali elektronski predal lahko nemudoma odzvali in tako vplivali na (hitrejši) tek postopka. Na to bo vplivala tudi razširjena možnost elektronske komunikacije preko »navadnega« elektronskega predala (do sedaj le preko varnih elektronskih predalov), kadar to ne bo v nasprotju javnim interesom: varstvom zasebnosti, varovanja tajnih podatkov, poslovnih in drugih skrivnosti oziroma drugih razlogov, zaradi katerih se z vsebino dokumenta ne sme seznaniti nepoklicana oseba (organ bo stranki v obrazcu vloge ali v pozivu k dopolnitvi lahko predlagal, da zaradi lažje komunikacije sporoči naslov elektronskega predala in telefonsko številko). Ob upoštevanju omenjenih izjem se tovrstna elektronska komunikacija predvideva z državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, kot tudi pravnimi in fizičnimi osebami, registriranimi za opravljanje dejavnosti; komunikacija bo potekala preko uradnih naslovov elektronski predalov, ki so javno objavljeni na spletnih straneh.

Osebno (sedaj formalno) vročanje se spreminja glede roka za nastanek fikcije vročitve in kraja vročitve. Namesto petnajstdnevnega roka se predlaga osemdnevni rok. Če naslovnik dokumenta ne bo prevzel osebno ob poizkusu vročitve ali kasneje na pošti oziroma pri organu, bo vročitev fiktivno opravljena osmi dan od dneva poizkusa vročitve, pri čemer ni pomembno, ali je zadnji dan nedelja ali praznik, ker se iztek fikcijskega roka ne podaljša na naslednji delovni dan. Zaradi učinkovitosti formalnega vročanja se spreminjajo uveljavljene prostorske omejitve vročitve, saj bo vročevalec, če se bodo v posamičnem primeru izkazane takšne potrebe za varovanje javnega ali zasebnega interesa, vročitev lahko opravil na vsakem primernem mestu, kjer bo našel naslovnika, ne samo v njegovem stanovanju, na delovnem mestu, pisarni ipd. Spreminja se obveznost naslovnika (v določenih primerih tudi vročevalca), da na vročilnici napiše datum vročitve z besedo, v skladu s predlogom zadostuje številčni zapis.

Predlagana načina vročanja s seznanitvijo in osebno (formalno) vročanje se po pravnih učinkih in posledicah bistveno razlikujeta. Ne gre le za vložitev dokumenta v hišni predalčnik, poštni predal oziroma v elektronski predal na eni strani, ter poizkus osebne vročitve z možnostjo kasnejšega prevzema na pošti na drugi, ter pet oziroma osemdnevni rok za domnevo vročitve, ampak je temeljna razlika v posledicah izteka roka in s tem povezanim položajem naslovnika. Pri vročanju s seznanitvijo je pravna domneva izpodbojna, če naslovnik ni imel možnosti seznanitve, pri formalnem (osebnem) vročanju domneve ni mogoče izpodbiti, če se vroča na naslovu dejanskega prebivališča ali sedeža. Zato pravni položaj naslovnika pri vročanju s seznanitvijo ne more biti slabši, kljub nastopu pravne domneve, če se z dokumentom dokazljivo ni mogel seznaniti ali se je seznanil po nastopu domneve, rok za uveljavitev pravnih sredstev bo začel teči z nastopom dejanske možnosti seznanitve. Vročanje z možnostjo seznanitve ne predpostavlja vsakokratnega dokazovanja opravljene vročitve, saj ob dobronamernih in za zaključek postopka zainteresiranih naslovnikih to ni potrebno. Vsem ostalim se bo dokument vročal po pravilih formalnega vročanja, ki natančno opredeljujejo postopanje organa, vročevalca in naslovnika, ter tako onemogočajo izogibanje vročitvam. Vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, na katerem temelji vročanje s seznanitvijo, se že več let, brez težav, uporablja v konkretnih upravnih zadevah, ki jih urejajo uvodoma našteti zakoni, zato ni bojazni, da bi bilo s predlagano splošno ureditvijo drugače, sploh ker je zaradi drugačne ureditve domneve vročitve do naslovnikov ugodnejša.

Vročanje v tujino se bo lahko opravilo s seznanitvijo tako, da se dokument pošlje neposredno na poštni naslov prebivališča ali sedeža. Podrejeno (presoja uradne osebe glede na veljavne vrednostne usmeritve varstva pravic stranke in ekonomičnosti) pa se bo lahko opravilo tudi preko diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini ter po diplomatski poti.

Pri vročanju z javnim naznanilom se spreminja iztek roka, zaradi poenotenja se določa, da je vročitev opravljena zadnji dan izteka roka, ne glede na to, ali je to nedelja, praznik ali drug dan, ko se pri organu ne dela. Vročanje z javnim naznanilom se opredeljuje kot zadnji način vročitve, če v posamezni upravni zadevi dokumenta ni mogoče uspešno vročiti na drug zakonit način. Na ta način bo mogoče vročati tudi (istovrstne) dokumente, ki jih je treba vročiti več kot trideset naslovnikom, ki so bili o tem predhodno seznanjeni. V času od objave javnega naznanila o izdaji dokumenta pa do formalne vročitve bodo naslovniki lahko dokument pridobili pri organu ali zahtevali, da jim ga pošlje v fizični ali elektronski obliki.

Spreminja se procesno pravilo, da se odločbe vročajo le v izvirniku. Takšna možnost se sicer ohranja, dodaja pa se tudi možnost vročanja odpravka v obliki fizičnega ali elektronskega prepisa.

Spreminja oziroma ukinja se obveznost uporabe žiga na odločbi in drugih dokumentih, ki se izdajo v upravnem postopku.

Z dopolnitvijo določb o nadzoru spoštovanja procesih pravil, ki poudarjajo javni interes za tovrstni nadzor, se želi zagotoviti učinkovitejši nadzor, ki bo usmerjen v nadzor procesne zakonitosti dela organov kot celote, ne zgolj obravnavi posameznih primerov.

Več o sprejetih sklepih Vlade RS si preberite TU.

* * *


< Z MINISTROM POČIVALŠKOM O PREDLOGU ZAKONA O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI