02.07.2009 Starost: 13 let
Kategorija: Novice

34. REDNA SEJA VLADE

Ljubljana, 02.07.09 – Danes je vlada med drugim sprejela mnenje na ustanovitev novih občin, in sicer je zavzela stališče, da je proti drobljenju države na še nove občine.


Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

Vlada RS je na seji sprejela predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. S predlagano spremembo se dopolnjuje 36. člen uredbe, ki ureja sodelovanje posameznih ministrstev skladno z državnimi načrti zaščite in reševanja pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči pri velikih nesrečah oziroma ob množičnih prometnih nesrečah ter uporabo državnih zrakoplovov pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob drugih nesrečah. Tako kot doslej pa je še vedno določeno, da se reševanje v gorah in v zahtevnih vremenskih razmerah izvaja le s pomočjo državnih zrakoplovov. Z uredbo se urejajo tudi nekatere neustrezne rešitve pri kategorizaciji gasilskih enot zlasti v gospodarskih družbah.

 

Vlada o Strategiji razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc

Vlada RS je na seji obravnavala in sprejela »Strategijo razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc – SREP«. Strategija (SREP) bo omogočila uravnotežen razvoj elektronskega poslovanja v javni upravi in prenos rešitev ter dobrih praks, ki so nastale na področju e-uprave, na druga področja elektronskega poslovanja v javni upravi. Prenos rešitev in dobrih praks bo imel želeni učinek le, če bo izveden na urejen način. Namen Strategije razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc (SREP) je določitev okvira in ciljev za nadaljnje uresničevanje novih in že zastavljenih dejavnosti razvoja elektronskega poslovanja v javni upravi. SREP prinaša napredne pristope in bistvene premike pri razumevanju pomena elektronskega poslovanja z namenom, da se premostijo današnje omejitve, ki upočasnjujejo razvoj elektronskega poslovanja. Vizija strategije je udejanjiti in pospešiti razvoj elektronskega poslovanja in elektronskih storitev na štirih strateških področjih z izrabo horizontalnih funkcij in posledično večjo podporo nosilcem vertikalnih vsebin. Prvo strateško področje strategije poudarja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in elektronskega poslovanja za zagotavljanje odličnosti delovanja javne uprave, tj. doseganja uspešnega in učinkovitega delovanja javne uprave. Na tem področju želimo z izrabo orodij IKT omogočati čedalje bolj kakovostno, transparentno, hitro in varčno delovanje javne uprave. Drugo strateško področje se posveča uporabnikom. Dosedanje meritve uporabe elektronskih javnih storitev v Sloveniji in EU so pokazale, da je uporaba elektronskih storitev zelo majhna v primerjavi s ponudbo. Zato je cilj tega strateškega področja povečati uporabo elektronskih javnih storitev na različne načine kot npr. s promocijo in z usposabljanjem uporabnikov, vključevanjem čim širšega kroga uporabnikov, vključno s socialno ranljivimi in zapostavljenimi skupinami, razvojem proaktivne storitve, razvojem uporabnikom prijaznih storitev itd. Tretje strateško področje poudarja razvoj kompleksnih rešitev, kar pomeni integracijo rešitev, ki so jih razvili različni vsebinski nosilci, in razvoj skupnih rešitev, ki združujejo več vsebinskih nosilcev. Za udejanjanje tega strateškega cilja je bistveno zagotavljanje interoperabilnosti med vsemi udeleženimi institucijami javne uprave. Zadnje, četrto strateško področje, spodbuja razvoj elektronskega poslovanja med državami članicami EU. Direktive EU namreč prinašajo čedalje več zahtev glede elektronske podpore izvajanju čezmejnih storitev, kot so npr. Direktiva o storitvah, Direktiva INSPIRE itd. Izpolnitev zahtev teh direktiv je mogoča samo z usmeritvijo v razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja.

 

Vlada sprejela mnenje o predlogih za ustanovitev novih občin: mestne občine Koper in občin Dekani, Ĺ kofije – Hrvatini, Marezige – Ĺ marje, Mirna, Zgornja Polskava, Fram, Breg – Turnišče, Dobrova in Loče V

 

Vlada RS je sprejela mnenje o predlogih za ustanovitev novih občin: mestne občine Koper in občin Dekani, Ĺ kofije – Hrvatini, Marezige – Ĺ marje, Mirna, Zgornja Polskava, Fram, Breg – Turnišče, Dobrova in Loče, v katerem ne podpira ustanovitve omenjenih novih občin. Vlada Republike Slovenije je zadolžila Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da z vidika sposobnosti uresničevanja lokalne samouprave pripravi celovito analizo posledic ustanavljanja velikega števila novih občin od uvedbe lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. Državni zbor Republike Slovenije je v postopku za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij na podlagi Zakona o lokalni samoupravi posredoval Vladi RS v mnenje in predlog več vloženih predlogov za ustanovitev novih občin. Ti se nanašajo na predlog za razdelitev sedanje Mestne občine Koper in ustanovitev novih občin: Mestne občine Koper, Občine Dekani, Občine Ĺ kofije – Hrvatini in Občine Marezige – Ĺ marje ter za ustanovitev novih občin Mirna, Zgornja Polskava, Fram, Breg – Turnišče, Dobrova in Loče. Predlog za začetek postopka za razdelitev Mestne občine Koper in ustanovitev več novih občin je vložil občinski svet Mestne občine Koper. Predloge za ustanovitev novih občin Mirna, Zgornja Polskava, Fram, Breg – Turnišče, Dobrova in Loče pa so vložili poslanci državnega zbora. Pogoji za ustanovitev občin in mestne občine so določeni z Zakonom o lokalni samoupravi. Glede na podatke o izpolnjevanju zakonskih pogojev za ustanovitev novih občin in mestne občine izpolnjujejo pogoje za ustanovitev nove občine območja predlaganih občin: Dekani, Ĺ kofije – Hrvatini, Marezige – Ĺ marje, Mirna, Fram in Loče ter Mestna občina Koper. Pogojev pa ne izpolnjujejo območja občin Zgornja Polskava, Breg – Turnišče in Dobrova, ker niso oblikovani v skladu s 139. členom ustave tako, da bi jih sestavljala območja celotnih naselij. Vlada je pri oblikovanju mnenja o predlogih za ustanovitev novih občin upoštevala stališče Ustavnega sodišča RS, da je število prebivalcev pomemben element lokalne skupnosti, ker mora omogočati izvajanje lokalne samouprave ter da občina s premajhnim številom prebivalcev ne more zagotoviti učinkovitega izvajanja javnih nalog lokalnega pomena. Ustavno sodišče je v odločbah iz leta 1998 ponovno poudarilo, da je pri oblikovanju mreže občin treba upoštevati celoto vseh z zakonom urejenih meril in njihovo vzajemno povezanost, pogoje, ki jih mora območje izpolnjevati, da bo občina ustanovljena na tem območju, sposobna zadovoljevati skupne potrebe in interese prebivalstva ter naloge v skladu z zakonom. S stališča izvrševanja zakonov, ki urejajo sistem, delovanje, financiranje občin in s stališča izvajanja občinskih nalog, kar mora vlada v skladu s svojimi pristojnostmi zagotoviti, pa vlada meni, da je pri ustanavljanju občin treba upoštevati vse tiste kriterije in pogoje, ki opredeljujejo njeno sposobnost zagotavljanja uresničevanja potreb in interesov lokalne skupnosti in izvrševanje z zakonom določenih izvirnih nalog občine. Ta sposobnost mora biti zagotovljena trajno in ne le ob ustanovitvi, kar je v skladu s temeljnimi načeli Evropske listine lokalne samouprave. Za izvajanje lokalnih javnih služb, ki jih v skladu z zakonom zagotavlja občina, so s predpisi določeni kriteriji števila prebivalcev, ki zagotavljajo racionalno in ekonomično izvajanje posamezne javne službe. Tako je mogoče ustanoviti zdravstveni dom na območju z 20.000 prebivalci, matično knjižnico na območju z 10.000 prebivalci, prav tako so postavljeni kriteriji za oblikovanje šolskega okoliša. Z zakonom o gospodarskih javnih službah pa v skladu z načelom racionalnosti, učinkovitosti in ekonomičnosti ni dovoljena drobitev zaokroženih oskrbovalnih sistemov. Analiza prihodkov občin, pripravljena zaradi ocene vpliva finančno-gospodarske krize na poslovanje občin, je pokazala, da se bodo v letu 2009, prvič po desetih letih zmanjšali prihodki občin. Ocenjeno je zmanjšanje za 4,85% prihodkov glede na leto 2008. Na letni ravni to pomeni zmanjšanje sredstev za občinske proračune v višini 90,9 mio €. Treba je opozoriti na dejstvo, da se je spremenilo razmerje med prihodki občin, ki so namenjeni za obvezne naloge (občine jih morajo opravljati na osnovi zakonskih predpisov) in razvojne naloge (večina teh sredstev je namenjena investicijam). Sredstva namenjena za razvojne programe se v letu 2009 zmanjšujejo za dobrih 131,4 mio €. Pričakovati je, da se bo stanje še poslabšalo, saj bo treba upoštevati tudi dejstvo, da se po drugi strani povečujejo izdatki občin zaradi velikega vpliva gospodarske krize na socialne razmere na posameznih področjih Republike Slovenije. Navedena dejstva pomenijo, da se bo fiskalna in investicijska kapaciteta predlaganih občin skrčila in ne bodo dosegla pričakovanj, ki jih nekateri predlagatelji navajajo v elaboratih. Vlada poudarja, da ustava pooblašča zakonodajalca, da z zakonom ustanovi občine in določi njihova območja in da ob dejanskih in pravnih okoliščinah kot zakonodajalec po lastni oceni upošteva dane elemente in pogoje za nastanek novih občin. Z vidika načela upravno-organizacijske racionalnosti in dejstva, da bi nastanek še večjega števila razvojno šibkih novih občin povzročil slabitev ekonomske in finančne moči obstoječih občin, kar bi z javno-finančnega stališča pomenilo dodatno javno-finančno obremenitev. Vlada poudarja, da je pri sistemu lokalne samouprave poleg teritorialnega treba upoštevati še druge vidike – zlasti funkcijskega in upravljavskega, tako da bo tudi teritorialna oblikovanost omogočala ustrezno izvajanje nalog lokalne samouprave. Pomemben element pri oblikovanju občin je tudi vzpostavitev pogojev za njihovo racionalno in učinkovito delovanje, za kar je potrebna ustrezna strokovna sestava občinske uprave in učinkovito lokalno upravljanje, kar je omogočeno v ustrezno velikih, zaokroženih in ekonomsko sposobnih občinah, ki bodo imele tudi osnovne možnosti za zagotovitev lastnih sredstev za svoje delovanje in razvoj. Vlada ocenjuje, da so zaradi zagotovitve trajne sposobnosti občin za uresničevanje lokalne samouprave nujne spremembe Zakona o lokalni samoupravi v delu, s katerim so določeni pogoji, ki jih morajo občine izpolnjevati, da se štejejo za sposobne uresničevati lokalno samoupravo, kvantitativni pogoji ter izjeme od najmanjšega zahtevanega števila prebivalcev. Spremembe in dopolnitve zakona bodo uvrščene v normativni program vlade v naslednjem letu. Dolgotrajni proces uvajanje novega sistema lokalne samouprave je pripeljal do velikega števila občin, ki se med seboj zelo razlikujejo po sposobnostih uresničevanja z ustavo in zakonom urejenega sistema lokalne samouprave. Pri tem vlada ocenjuje, da velik del občin, predvsem pa tiste, ki ne izpolnjujejo niti temeljnega prebivalstvenega kriterija in nimajo 5000 prebivalcev, niso sposobne uresničevati svojih nalog v skladu z načeli funkcionalne in finančne avtonomije. Z novim drobljenjem območij občin se bo situacija še poslabševala, zato je ta proces treba končati, tako z napovedanimi spremembami Zakona o lokalni samoupravi, kot tudi s ponovno oceno ustreznosti upravnih ravni za upravljanje javnih nalog z vidika subsidiarnosti. Vlada zato ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin.

 

Vlada sprejela mnenje o predlogih občin Brežice, Domžale, Idrija, Jesenice, Kamnik, Krško, Piran, Radovljica, Ravne na Koroškem in Ĺ kofja Loka za ustanovitev mestne občine Vlada RS je na redni seji sprejela mnenje o predlogih občin Brežice, Domžale, Idrija, Jesenice, Kamnik, Krško, Piran, Radovljica, Ravne na Koroškem in Ĺ kofja Loka za ustanovitev mestne občine, v katerem ugotavlja, da omenjene občine ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev mestne občine.

 

Občinski sveti občin Brežice, Domžale, Idrija, Jesenice, Kamnik, Krško, Piran, Radovljica, Ravne na Koroškem in Ĺ kofja Loka so v preteklem mandatnem obdobju Državnega zbora Republike Slovenije vložili predloge za začetek postopka za ustanovitev mestne občine. Državni zbor je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi Vladi RS poslal predloge v mnenje in predlog. Vlada meni, da predlogi za ustanovitev mestnih občin Brežice, Domžale, Idrije, Jesenice, Kamnik, Krško, Piran, Radovljica, Ravne na Koroškem in Ĺ kofja Loka, po veljavnem 16. členu Zakona o lokalni samoupravi ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev mestne občine. Ustava RS v 141. členu določa, da mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon, status mestne občine. V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, ki določa vsebinske in kvantitativne kriterije za pridobitev statusa mestne občine, mora mesto, če naj pridobi status mestne občine izpolnjevati naslednje kvantitativne kriterije: - mesto mora imeti najmanj 20.000 prebivalcev, - mesto mora imeti najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Kriterij se nanaša na mesto, ki je nosilec mestnih funkcij in ne na celotno občino. Zakon določa tudi, da je mestna občina gosto in strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem, in mestna okolica, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva. Glede na podatke o številu prebivalcev v mestu in številu zaposlenih oseb v občini nobena od občin ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev mestne občine. Pri odločanju o ustanovitvi mestne občine je pomembno upoštevati »ustavno koncepcijo mestne občine«, kot jo je oblikovalo Ustavno sodišče Republike Slovenije v vrsti svojih odločb, predvsem pa v odločbi U-I-183/94, s katero je ugotovilo, da sta 2. in 3. člen Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij iz leta 1994 v neskladju z ustavo. V obrazložitvi te odločbe je ustavno sodišče poudarilo, da se mestna občina ustanovi zato, da bi njeni občani lahko smiselno in funkcionalno sodelovali pri upravljanju lokalnih javnih zadev na območju mesta kot specifične urbane lokalne skupnosti. V drugem odstavku 141. člena ustave pa je zapisano, da mestna občina opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. Temeljna vsebina statusa mestne občine so, v skladu s to določbo ustave in »ustavno koncepcijo mestne občine«, torej pristojnosti, ki so opredeljene drugače od siceršnjih pristojnosti občin. Nekaj področnih zakonov ureja posebej pristojnosti mestnih občin, vendar je funkcionalna različnost mestnih občin majhna. Zato je v postopku strokovne priprave predlogov funkcionalne decentralizacije, v okviru katerih bo v skladu s konceptom regionalizacije in ob upoštevanju subsidiarnosti, opravljena celovita ocena ustreznih ravni opravljanja javnih funkcij, primeren čas tudi za ugotovitev, katere naj bodo pristojnosti mestne občine in kakšne mestne občine naj jih opravljajo. Takrat bo tudi priložnost za morebitno drugačno ureditev pogojev za spremembo statusa občine.


< SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O VRTCIH