Predlog Zakona

o sistemu plač v javnem sektorju

Razlog

za predlagano spremembo zakona je upoštevanje načela enakega obravnavanja

javnih uslužbencev in funkcionarjev, zaradi česar se predlaga premik odprave

zadnje tretjine plačnih nesorazmerij za funkcionarje s 1. julija 2009 na 1.

december 2010. Predlog zakona zasleduje načelo enakega obravnavanja

funkcionarjev in javnih uslužbencev glede dinamike odprave plačnih

nesorazmerij, cilj predlaganega zakona pa je prihranek javnofinančnih sredstev,

ki so namenjena za plače funkcionarjev.

Sprejem

spremembe tega zakona po nujnem postopku se predlaga zaradi navedenega premika

zadnje tretjine odprave plačnih nesorazmerij za funkcionarje. Omenjeni premik

je potreben zaradi tega, ker je skrajni rok za odpravo zadnje četrtine plačnih

nesorazmerij za javne uslužbence, v skladu s Kolektivno pogodbo za javni

sektor, prav tako 1. december 2010. Z uskladitvijo obeh skrajnih rokov za

odpravo plačnih nesorazmerij, tako za funkcionarje kot tudi za javne

uslužbence, se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, ki

bi lahko nastale zaradi neenakega obravnavanja funkcionarjev in javnih

uslužbencev glede dinamike odprave plačnih nesorazmerij.

Ocenjeno

znižanje proračunskih odhodkov za plače funkcionarjev zaradi premika zadnje

tretjine odprave plačnih nesorazmerij s 1. 7. 2009 na 1. 12. 2010 bo v obdobju

julij 2009 – november 2010 (za 17 mesecev) znašalo 3,5 mio €, od tega v letu

2009 (za 5 mesecev) 1,0 mio € in v letu 2010 (za 12 mesecev) 2,5 mio €.

Ekonomska

ocena stanja v Sloveniji, glede na pričujočo finančno krizo in predvideno

gospodarsko recesijo je zahtevala ustrezne ukrepe tudi na področju plač v

javnem sektorju, tako za funkcionarje kakor tudi za javne uslužbence. Urad za

makroekonomske analize (UMAR) je ocenil, da bi brez ukrepov rast plač v javnem

sektorju znašala v letu 2009 9,9%, v letu 2010 pa 8,6%. Z ukrepi na področju

plač v javnem sektorju, in sicer: znižanjem plač funkcionarjem za 4%,

zadržanjem predvidne uskladitev osnovnih plač direktorjev v javnem sektorju, z

ne izvedbo splošne uskladitve plač v mesecu juliju 2009, z izplačilom regresa v

višini, dogovorjeni za leto 2008, z ukinitvijo izplačevanja redne delovne

uspešnosti, z omejitvami pri izplačilih povečanega obsega dela ter s premikom

tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za javne uslužbence s 01.09.2009

na 01.01.2010 se bodo javno finančni odhodki zmanjšali za 103 mio €. Rast plač

je zaradi izvedbe predlaganih ukrepov UMAR ocenil v letu 2009 na 6,6%.

Resolucija o nacionalnem programu

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015

Bistveni

namen resolucije je določiti temeljne cilje in razvoj varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami v obdobju do vključno leta 2015. Izhodišče pri tem je

doseženo stanje pri razvoju celotnega sistema, uveljavitev sprememb

normativnih, organizacijskih in drugih rešitev, sprejetih v zadnjih treh letih,

zlasti pa prilagajanje sistema sodobnim virom ogrožanja, kot so podnebne

spremembe..

Takšen

pristop je zahteval dvakratno medresorsko usklajevanje predloga programa, z

nekaterimi resorji, kot je Ministrstvo za finance, pa tudi večkratno. Program je

usklajen z vsemi nevladnimi organizacijami, ki sodelujejo v sistemu varstva

pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upoštevali smo mnenja in predloge, ki so

jih dale nekatere množične nevladne organizacije, ki vplivajo na preventivo. Bistveno

za nastanek predloga resolucije je, da smo zaradi hitrega poglabljanja recesije

morali korenito zmanjšati raven zastavljenih ciljev in jih prilagoditi

dejanskim možnostim države.

Pri

oceni stanja je bistveno predvsem to, da je varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami uveljavljeno kot enoten ter celovit podsistem nacionalne varnosti, ki

se prožno in učinkovito odziva na vse vrste nesreč. Z vidika ciljev je pomembna

krepitev preventive, posodabljanje opazovalnih omrežij, reorganizacija sil za

zaščito, reševanje in pomoč, krepitev usposabljanja in zagotavljanja

pripravljenosti na sodobne vire ogrožanja, in sicer podnebne spremembe,

živalske bolezni, pandemije itn. Na mednarodnem področju je cilj aktivna vloga

v okviru Evropske unije in regije.  Predvideno

je nadaljnje dopolnjevanje meteoroloških in hidroloških sistemov ter enotnega

informacijsko-komunikacijskega sistema za zaščito, reševanje in pomoč.

Rezerve

na državni ravni bodo prilagojene potrebam, ki jih narekujejo nesreče zaradi

vremenskih in podobnih ujm. Odgovorni želijo zadržati raven priprav za

obvladovanje nalezljivih živalskih bolezni. Ĺ e naprej bodo krepili priprave za

nesreče na morju.  Pri

silah je bistveno, da bo reorganizirana Civilna zaščita in bo korenito

zmanjšana na 3000 do 5000 pripadnikov, s poudarkom na uvajanju pogodbene službe

in tistih nalogah, ki jih ne opravljajo poklicne ali prostovoljne reševalne

službe. Zmanjšane bodo razlike med usposobljenostjo prostovoljnih in poklicnih

operativnih gasilcev.

Pri drugih reševalnih službah ne bo bistvenih sprememb,

le pri Rdečem križu je večina nalog prilagojena današnjim potrebam in možnostim.

Nove zmogljivosti vojske bodo vključene tudi v zaščito in reševanje. Z vidika

organizacijske krepitve bo pomembna naloga prenos dela pristojnosti na

novoustanovljene pokrajine.

Na

področju izobraževanja in usposabljanja sta ključna posodobitev podcentrov v

Sežani in Pekrah ter začetek izobraževanja gasilcev na VI. stopnji. V javnem

šolstvu bodo poskušali kar najbolj uveljaviti izbirni predmet varstvo pred

naravnimi in drugimi nesrečami v osnovnih šolah.

Najnujnejša

materialna osnova za ohranjanje dosežene ravni odzivnosti in učinkovitosti

najrazličnejših reševalnih služb ter sistema kot celote je dosežena s prvim

rebalansom državnega proračuna, po katerem naj bi se za delovanje Uprave RS za

zaščito in reševanje namenjalo približno 28 milijonov evrov in za požarni sklad

približno 7 milijonov evrov, izdatki občin pa bi bili od 44 do 45 milijonov

evrov. To že pomeni, da bo kljub zakonski obveznosti mogoče prevzeti od občin

sirene javnega alarmiranja namesto do leta 2011 šele 2015, da bo treba vse programe

opremljanja podaljšati do leta 2015, prav tako bo tudi dograditev obeh

podcentrov v Sežani in Pekrah končana dve leti pozneje.

Morebitno

nadaljnje zmanjševanje sredstev za zaščito in reševanje v državnem ter

občinskih proračunih bo neposredno pomenilo poseganje v delovanje posameznih

služb in njihovo manjšo učinkovitost, posledično pa se bo to odrazilo na

zmanjšani varnosti.

Več o sprejetih sklepih na tokratni seji Vlade RS si lahko preberete na:
www.zdruzenjeobcin.si/index.php