13.07.2021 Starost: 1 let

25. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA

Ljubljana, 13. julija - Državni svet je včeraj na izredni seji z 18 glasovi za in 13 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih, s katero želi vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča, da so nekateri deli zakona, povezani z ukrepi ob epidemiji, neustavni. Državni svetniki pa niso izglasovali veta na zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Na 25. izredni seji Državnega sveta RS so državne svetnice in državni svetniki odločali kar o treh predlogih za odložilni veto, in sicer na Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D) in na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT).


Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem je predlog za odločanje o odložilnem vetu na zakona vložila, ker so želeli pospešiti uveljavitev omenjenih zakonov.

Poslanci bodo o noveli zakona o nalezljivih boleznih morali odločati ponovno, saj so državni svetniki na novelo izglasovali veto. Ob ponovnem odločanju jo mora podpreti najmanj 46 poslancev. Minuli teden jo je DZ sprejel s 44 glasovi za in 42 proti. V poslanski razpravi tako na seji pristojnega parlamentarnega odbora kot na seji DZ je bilo iz opozicijskih vrst slišati več opozoril o preširokih pooblastilih vlade pri sprejemanju ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljivih boleznih, ki bi jih prinesla novela.

 Podobno je del državnih svetnikov izpostavil in ocenil, da je poslancem treba dati možnost za ponovni premislek, razpravo ter priložnost za oblikovanje boljše rešitev za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.

Kot je dejal državni svetnik Tomaž Horvat, si kot skrbna družba ne smemo dovoliti, da bi katerikoli vladi pustili preveč manevrskega prostora za upravljanje z našim zdravjem, svobodo in življenji. Tudi državni svetnik Branimir Štrukelj je opozoril na nedorečenost določb, prav tako si je po njegovi oceni treba vzeti nekaj več časa za premislek in ne hiteti z ožanjem temeljnih pravic.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je pojasnila, da je zakon pripravljal "cvet slovenske stroke za področje nalezljivih bolezni". "Ko govorimo o omejitvah, moramo vedno imeti v mislih tudi pravice drugih do življenja in zdravja," je dejala in dodala, da je bila namera ministrstva za zdravje ob pripravi novele ravno to.

Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni.

 

Državni svetniki so glasovali tudi o odložilnem vetu na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, a ga niso podprli. Podprlo ga je 10 državnih svetnikov, proti pa jih je glasovali 19.

Zakon med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine, financiranje 30 dodatnih specializacij iz klinične psihologije, prav tako pa podaljšuje nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v leto 2022, na katerega se bodo lahko prijavili vsi izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje. Poleg ukrepov zdravstva zakon prinaša še dodatke za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in ravnatelje ter daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.

Kot zadnjega od predlogov je Državni svet obravnaval predlog zahteve za odložilni veto na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19. Gre za nabor številnih nujnih ukrepov, ki naj bi omogočila čim hitrejše okrevanje gospodarstva in zlasti turizma po epidemiji, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc. Pristojna komisija Državnega sveta predloga veta ne podpira, je pa poudarila, da je poleg turizma epidemija prizadela tudi druge gospodarske panoge, in ki bi poleg turizma nujno potrebovale podobne nujne ukrepe. Predlagani veto ni dobil zadostne podpore med državnimi svetniki, 1 glas za in 21 glasov proti.

Veliko razprave so državni svetniki namenili tudi samemu inštitutu odložilnega veta z namenom pospešitve uveljavitve zakonodaje, saj so mnenja, da je tovrstni predlog zloraba inštituta odložilnega veta in je celo po mnenju nekaterih ustavno sporna. Postulat veta je najmočnejše orožje Državnega sveta, zato je lahko vsak odklon od tega nevarna politična igra in kot taka nedopustna, pa je bil mnenja državni svetnik Igor Antauer. Kot predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v razpravi obrazložil, da vloga Državnega sveta ni ne ogrožena ne omadeževana, vsak državni svetnik lahko glasuje po svoji vesti, ta po mnenju nekaterih sporna materija pa se na pobudo Državnega sveta že ureja z novelo Zakona o Državnem svetu.

* * *


< VLADA RS PONOVNO VZPOSTAVILA KLICNI CENTER ZA INFORMACIJE O KORONAVIRUSU IN ZA VSE DOLOČILA PCT POGOJ ZA VSTOP V SLOVENIJO