Kategorija: Novice
24. REDNA SEJA VLADE
Ljubljana, 30.4. 2009 – Vlada RS je na 24. seji med
drugim sprejela predlog Zakona o soobstoju
gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Vlada pa je
sprejela tudi Uredbo o pristojbini za vzdrževanje
gozdnih cest, Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o razvojnih spodbudah
za turizem. Prav tako pa je vlada povečala pravico porabe na proračunskih
postavkah namenskih sredstev EU pri SVRL in imenovala člane Strateškega
sveta za decentralizacijo in regionalizacijo.
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z
ostalimi kmetijskimi rastlinami
Z zakonom vlada ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak
tako pridelavo ureja. Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju ne more uvesti
popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih rastlin prav tako pa
ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali pridelovanja gensko
spremenjenih rastlin tistih sort, ki so vpisane v Skupni katalog sort poljščin
in katalog zelenjadnic. To bi bilo namreč v nasprotju z zakonodajo EU.
Z zakonom Slovenija vzpostavlja ukrepe za soobstoj oz. za preprečevanje
prisotnosti GSR v gensko nespremenjenih rastlinah, postopek prijave predelave,
obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave z in brez GSR,
strokovno usposabljanje, register pridelovalcev in predvsem tudi inšpekcijski
nadzor in uveljavljanje odškodnin in sankcij.
Pri zakonu je Slovenija sledila dvema načeloma, in sicer načelu svobodne
izbire načina pridelave kmetijskih rastlin in načelu »povzročitelj plača«.
Načelo svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin pomeni, da je
vsakemu pridelovalcu dana možnost odločiti se za konvencionalno, integrirano,
ekološko ali pridelavo GSR. Ob tem mora biti zagotovljena sledljivost, saj bodo
le na ta način možnost izbire imeli tudi proizvajalci in potrošniki. Načelo
»povzročitelj plača« pa pomeni, da je za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi
prisotnosti GSO v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe GSO,
kriv povzročitelj, ki prideluje GSR.
V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se
odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega
sredstva vplačujejo vsi pridelovalci GSR.
Predlog zakona se je ves čas pripravljal v sodelovanju z nevladnimi
organizacijami, ki ga v večini podpirajo, prav tako je bil zakon koalicijsko
usklajen. Vlada bo zakon posredovala v Državni zbor RS po nujnem postopku, saj
želi s tem preprečiti nenameren in nekontroliran vnos GSR med druge kmetijske
rastline, in da bi zakon začeli v praksi izvajati že prihodnje leto.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih mesecih
pripravilo še 2 uredbi, ki bosta natančnejše opredeljevali odškodnine in
tehnične pogoje za gojenje posameznih rastlin.
Pridelovalci
GSR bodo morali izvajati določene ukrepe za zagotavljanje soobstoja in za
preprečevanje prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah
oziroma pridelkih. Zagotovljati bo moral izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje
nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v
varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Zato so v zakonu predvideni
pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci sosednjih kmetijskih gospodarstev in
drugimi lastniki zemljišč v določenem območju. Pridelovalec GSR bo moral biti seznanjen po eni strani z
zakonodajo, ki ureja ravnanje z GSO in zagotavljanje sledljivosti GSO v
kmetijskih rastlinah, pridelkih in predelanih proizvodih, in po drugi strani z
morebitnimi posledicami, ki bi jih lahko imela določena ravnanja z GSR in
njihovim pridelkom za kmetijske rastline ali pridelke drugih pridelovalcev.
Prav tako pa bo
moral pridelovalec GSR izvajati najmanj tiste ukrepe za preprečevanje nenamerne
prisotnosti GSR v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih, ki so določeni z
zakonom (to so pa še ostali ukrepi, kot je čiščenje opreme, skrbno ravnanje s
semenom).
Uredba o pristojbini za vzdrževanje
gozdnih cest
Sprememba
uredbe se nanaša na novo porazdelitev sredstev pristojbin za vzdrževanje
gozdnih cest med občinami. Nova porazdelitev je nastala predvsem zaradi
spremembe dolžin gozdnih cest po posameznih občinah. Zadnja sprememba uredbe in
z njo tudi prilagoditev razdelilnika za razporejanje zbranih sredstev
pristojbin na občine je bila zadnjič izvedena leta 2007. Zaradi novogradenj,
posodobitve evidence gozdnih cest in tudi vračanja gozdov v postopkih
denacionalizacije so se spremenile dolžine gozdnih cest po sektorjih lastništva
gozdov. Tako stari razdelilnik ni več ustrezal dejanskemu stanju.
V
skladu z Zakonom o gozdovih so gozdne ceste sestavni del gozda in javnega
značaja. Zakon določa, da vsi lastniki gozdov plačujejo pristojbino za
vzdrževanje gozdnih cest. Pristojbina se lastnikom zasebnih gozdov obračunava
po stopnji 9,4 odstotkov od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, Skladu
kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa po stopnji 12,8 odstotkov od katastrskega
dohodka gozdnih zemljišč v lasti Slovenije, s katerimi ta sklad gospodari.
Pristojbine
lastnikov gozdov, ki predstavljajo 60 odstotkov zbranih sredstev namenjenih vzdrževanju
gozdnih cest, se zbirajo na enotnem računu in se nato v skladu z določbami
Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest razdelijo po občinah. Občine v
sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije poskrbijo za izvedbo potrebnih
vzdrževalnih del. Zaradi javnega pomena gozdnih cest 40 odstotkov sredstev za
vzdrževanje prispeva tudi država. V letu 2008 je bilo za izvedbo programa
vzdrževanja gozdnih cest porabljenih približno 2 mio EUR iz zbranih sredstev
pristojbin ter dobrih 1,3 mio EUR proračunskih sredstev. V letu 2009 se za
vzdrževanje gozdnih cest predvideva 2 mio EUR iz sredstev pristojbin in
približno 1,2 mio EUR iz sredstev slovenskega proračuna.
Uredba o spremembah in dopolnitvah
uredbe o razvojnih spodbudah za turizem
Evropska
Komisija je avgusta 2008 sprejela Uredbo Komisije (ES) o razglasitvi nekaterih
vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o
splošnih skupinskih izjemah), ki nadomešča posamezne predhodne uredbe o
skupinskih izjemah z različnih področij (mala in srednje velika podjetja,
usposabljanje, regionalne pomoči…), s katerimi je bila usklajena tudi Uredba o
razvojnih spodbudah za turizem (uredba). Nova Uredba o splošnih skupinskih
izjemah narekuje uskladitev nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na njeno
vsebino. Uredba se je že usklajevala z novo Uredbo o splošnih skupinskih
izjemah, vendar ob sprejemu zadnjih sprememb in dopolnitev uredbe niso bile v
celoti upoštevana relevantna določila, zaradi česar je Ministrstvo za finance
zadržalo potrditev sprememb in dopolnitev shem državnih pomoči, katerim osnova
je zadevna uredba. Tako se zaradi uskladitve z Uredbo o splošnih
skupinskih izjemah spreminjajo oziroma
dopolnjujejo 2., 4., 5., 6., 10., 14. in 24. člen uredbe.
Hkrati
se vpeljujejo tudi določene druge manjše spremembe in dopolnitve uredbe, ki so
vsebinske narave in so se tekom izvajanja posameznih programov uredbe pokazale
kot nujno potrebne za njihovo bolj učinkovito izvajanje in hitrejše doseganje
zastavljenih ciljev.
Povečana pravico porabe na proračunskih
postavkah namenskih sredstev EU pri SVRL
Gre
za začasno povečanje pravic porabe do sprejetja rebalansa (II) proračuna za
leto 2009 in
s tem povečanje pravic porabe na postavkah namenskih sredstev EU pri SVLR v
višini 30.021.135,17 EUR. Sredstva
bodo namenjena za izvedbo v letu 2008 nerealiziranih pogodbenih obveznosti SVLR
na osnovi javnih razpisov v okviru razvojne prioritete »Razvoj regij« v okviru
operativnega programa Krepitev regionalnih razvojnih potencialov. Zaradi
nizke realizacije v letu 2008, ki je bila povprečno 60 %, je ostalo
nerealiziranih 45 mio EUR prevzetih obveznosti. SVLR je v sodelovanju z
upravičenci (občine) podrobno proučila realnost izvajanja projektov z vidika
spremenjene dinamike in z vidika doseganja ciljev operacije. S
redstva
za pokrivanje obveznosti iz tega naslova se bodo zagotovila na podlagi večjih
prihodkov proračuna iz sredstev EU Evropskega sklada za regionalni razvoj iz
finančne perspektive 2007 – 2013.
Strateški svet za decentralizacijo in
regionalizacijo
Strateški svet
za decentralizacijo in regionalizacijo za predsednika vlade pripravlja
strokovne usmeritve in predloge pri oblikovanju ključnih odločitev pri
funkcionalni in finančni decentralizaciji in konceptu regionalizacije
Slovenije.
Strateški svet
za decentralizacijo in regionalizacijo bo vodil predsednik vlade Borut Pahor,
njegova namestnica pa je mag. Zlata Ploštajner, ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
V Strateški
svet za decentralizacijo in regionalizacijo so imenovani še naslednji člani:
·
dr. Janez Ĺ midovnik, Služba VRS za zakonodajo,
·
dr. Franc Grad, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani,
·
dr. Bojan Bugarič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani,
·
dr. Gorazd Trpin, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani,
·
dr. Stane Vlaj, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani,
·
dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta v Univerze
Ljubljani,
·
dr. Marjan Ravbar, Geografski inštitut Antona Melika ZRC
– SAZU,·
mag. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja IER
Ljubljana,
·
dr. Davor Savin, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v
Mariboru,
·
dr. Janez Ĺ ušteršič, Fakulteta za management Koper,
Univerza na Primorskem,
·
dr. Marjan Brezovšek, Fakulteta za družbene vede Univerze
Ljubljani,
·
dr. Andrej Pogačnik, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerze Ljubljani,
·
dr. Stanka Setnikar Cankar, Fakulteta za upravo Univerze
v Ljubljani,
·
dr. Tone Jerovšek, Fakulteta za državne in evropske
študije Kranj,
·
dr. Boštjan Brezovnik, Pravna fakulteta Univerze v
Mariboru,
·
dr. Marko Koščak, Studio MKA d.o.o.,
·
dr. Andrej Horvat, Re-forma d.o.o.
* * *
< 23. SEJA VLADE
