SPREJETI ZAKONI IN ZAVRNJEN ZAKON

ZAKON O INTEGRITETI IN PREPREčŒEVANJU KORUPCIJE (ZIntPK)

 DZ je sprejel Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Namen novega protikorupcijskega zakona je vzpostavitev sistemskega okolja za preprečevanje korupcije, krepitev transparentnosti in integritete javnega sektorja.

Z zakonom komisijo za preprečevanje korupcije določajo kot neodvisen in samostojen državni organ. Namesto dosedanjih petih jo bodo sestavljali le trije funkcionarji, predsednik in dva njegova namestnika. Imenoval jih bo predsednik republike na podlagi predloga primernih kandidatov, ki ga bo pripravila posebna izbirna komisija. V slednjo bodo svojega predstavnika imenovali vlada, komisija za nadzor javnih financ DZ, računsko sodišče, sodni in uradniški svet. Predsednik protikorupcijske komisije bo imel šestletni mandat, namestnika pa petletnega. Sedanji predsednik in njegova namestnica, ki se jima septembra izteče mandat, ne bosta mogla biti ponovno imenovana. Novi funkcionarji komisije bodo imenovani po novem sistemu.

Ena od novosti v zakonu so tudi določbe o lobiranju. Lobisti se bodo morali registrirati, kar bo opravila protikorupcijska komisija. Za kršitve lobistov so predvidene kazni, tudi odvzem licence in prepoved opravljanja lobistične dejavnosti. Komisija bo kot doslej še naprej pripravljala načelna mnenja in z njimi seznanjala javnost. Novost pa je, da bo osnutek mnenja pred tem poslala v mnenju obravnavani osebi oz. organizaciji, ki bo imela možnost odzivnega poročila. Novost je tudi, da bodo morali vsi, ki sklepajo pogodbe v javnem sektorju za storitve oz. nabave, v pogodbe obvezno vključiti protikorupcijsko klavzulo. Zakon ureja tudi zaščito prijaviteljev korupcije.

PREDLOGA NOVEL ZAKONA O USTANOVITVI OBčŒIN TER O DOLOčŒITVI NJIHOVIH OBMOčŒIJ (ZUODNO-G, ZUODNO-H)

 DZ je sklenil, da je predlog za ustanovitev občine Mirna primeren za nadaljnjo obravnavo. Nasprotno pa je ustavljen postopek ustanavljanja občine Ankaran, saj predlog med poslanci ni prejel zadostne podpore. Po predlogih zakonov bi se sicer občina Ankaran izločila iz sedanje Mestne občine Koper, občina Mirna pa iz obstoječe občine Trebnje. Občina Sveti Jurij pa bi se preimenovala v Sveti Jurij ob Ĺ čavnici.

Postopek ustanavljanja omenjenih občin poteka od julija lani, ko je državni zbor sklenil, da predloga izpolnjujeta pogoje ter razpisal posvetovalni referendum. Na referendumu, ki je bil novembra lani, se je večina tamkajšnjih prebivalcev izrekla za samostojno občino. Ankarančani so s 56 odstotki za in 44 odstotki proti podprli ustanovitev občine Ankaran. Prebivalci Mestne občine Koper so sicer z veliko večino zavrnili predlog o delitvi občine na štiri nove. V delu občine Trebnje, kjer naj bi nastala samostojna občina Mirna, pa je na referendumu ustanovitev občine podprlo kar 88,24 odstotka volivcev. Na podlagi referendumskih izidov je vlada pripravila novelo zakona o ustanovitvi, z njenim sprejetjem marca letos pa je državni zbor dal zeleno luč ustanovitvi občin Ankaran in Mirna. A so državni svetniki na sprejeti zakon izglasovali veto, ki pa ob ponovnem odločanju v državnem zboru ni bil preglasovan, saj je za potrditev zakona zmanjkal en poslanskih glas. Zato je skupina poslancev predlog za ustanovitev obeh občin vložila ponovno, a tokrat v obliki dveh ločenih zakonov, za vsako občino posebej. Prvopodpisani pod predlog za ustanovitev občine Ankaran je Franco Juri (Zares), pod predlog za ustanovitev občine Mirna pa se je podpisal Anton Anderlič (LDS). Poslanci so o teh predlogih tako razpravljali že tretjič.

Ob razpravi se je pokazalo, da imajo poslanci o ustanavljanju novih občin različna mnenja tudi znotraj poslanskih skupin. Del poslancev je opozarjal, da mora DZ spoštovati voljo prebivalcev ter da oba predloga izpolnjujeta zakonske pogoje. Vlada in nekateri koalicijski poslanci so nasprotovali nadaljnjemu drobljenju občin, medtem ko je del poslancev SDS napovedal, da predlogov zaradi diskriminatornega postopka ne bo podprl.

Ob današnjem glasovanju je tako za ustanovitev občine Mirna glasovalo 34 poslancev (proti 31), za ustanovitev občine Ankaran pa 29 poslancev in 40 proti. Za ustanovitev obeh občin so glasovali v LDS in SLS, proti so bili v DeSUS, v SD, SDS, Zaresu in SNS pa so bila mnenja različna.

ZAKONI V OBRAVNAVI

PREDLOG ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV (ZUPJS)

Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je po mnenju večine poslancev primerna za nadaljnjo obravnavo. Z njim naj bi uvedli večjo preglednost ter učinkovitost pri delitvi teh sredstev in preprečili zlorabe sistema socialne varnosti.

Predlog zakona vzpostavlja centralne evidence na obravnavanem področju. Upoštevani pa bodo vsi dohodki razen določenih izjem ter tudi nepremično premoženje. Postopek uveljavljanja pravic bo potekal prek centrov za socialno delo, s čimer se uveljavlja enotna vstopna točka.

Poslanske skupine so v prvi obravnavi predloga zakona pozdravile namen zakona, da odpravi anomalije v sedanjem sistemu. Iz vrst opozicije pa je bilo slišati tudi opozorila, da pri sprejemanju zakona ne bi smeli tako hiteti. Za sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 70 poslancev, proti pa ni glasoval nihče.

PREDLOG ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre)

Predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih je po mnenju večine poslancev primeren za nadaljnjo obravnavo. Tudi ta predlog naj bi uvedel večjo preglednost ter učinkovitost pri delitvi teh sredstev in preprečili zlorabe sistema socialne varnosti.

Na podlagi zakona o socialnovarstvenih prejemkih se prenašajo nekatere pravice, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, iz pokojninskega sistema. To sta varstveni dodatek in državna pokojnina. Denarna socialna pomoč bo v dveh višinah, in sicer nižja za začasne prejemnike socialne pomoči v višini 288,81 evra, trajno nezmožni za delovno aktivnost ali starejši pa bodo skupaj z varstvenim dodatkom dobili višji znesek, in sicer 450,54 evrov. Uvajajo se posebne medinstitucionalne komisije za tiste, ki so težje zaposljivi. Delodajalci, ki bodo zaposlili najbolj ogrožene, bodo stimulirani, zakonski predlog pa predpostavlja tudi, da posameznik za reševanje svojega položaja "aktivira tudi svoje premoženje".

Poslanske skupine so se pri prvi obravnavi predloga zakona strinjale, da je takšen zakon nujen, in pozdravile spodbujanje delovne aktivnosti. Zlasti v SDS pa so opozorili na nevarnost, da bo namesto preglednosti prinesel še več nepravilnosti in administriranja. Ob današnjem glasovanju je za predlog glasovalo 69 poslancev, proti pa nihče.