17.10.2019 Starost: 2 let

DRŽAVNI SVETNIKI KRITIČNI DO PREDLOGOV DRŽAVNIH PRORAČUNOV ZA LETI 2020 IN 2021 IN DO ZIPRS2021

Ljubljana, 17.10.2019 - Državni svetniki so na svoji 22. redni seji, ki je potekala 16. oktobra v občini Kanal na Soči, med drugim obravnavali predloga proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 ter predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. Po mnenju državnih svetnikov sta proračuna za prihodnji dve leti premalo razvojno in investicijsko naravnana. Enostransko določena višina povprečnine pa je bila razlog, da tudi tokrat niso podprli predloga zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti.


 Državni svetniki menijo, da sta predloga proračunov premalo razvojno naravnana, saj so investicije v infrastrukturo na področju kulture, šolstva (šole in vrtci), sociale (domovi za starejše) ali državnih cest podhranjene. V občinah, še posebej v tistih z izrazitim trendom naraščanja prebivalstva, se pojavljajo nove potrebe po gradnji objektov za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje. Pri tem pa se občine soočajo s težavami financiranja, saj lastnih sredstev za te namene nimajo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa gradnje tovrstnih objektov že več let ne sofinancira. Državni svetniki menijo tudi, da se nameni premalo sredstev za gradnjo domov za starejše, kar je z vidika starajoče se družbe nerazumljivo. Kot problematično ocenjujejo tudi financiranje cestne infrastrukture v občinah, kjer so bili projekti že načrtovani za 2019, a ostajajo nerealizirani zaradi pomanjkanja oz. znižanja proračunskih sredstev. Opozarjajo tudi na neučinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev aktualne finančne perspektive in podhranjenost kulturnega sektorja, ki kljub gospodarski rasti še zmeraj ne dosega višine sredstev pred finančno krizo.

 Na neodobravanje državnih svetnikov pa je naletel zlasti predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, saj Vlada RS z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine in jo je določila sama. Državni svet tako opozarja na neustreznost veljavne zakonske ureditve, ki Vladi omogoča enostransko določitev višine povprečnine, ki ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave. Če so naloge zakonsko določene in obstaja ocena potrebnih sredstev za njihovo izvajanje, je treba sredstva zagotoviti in pogajanj sploh ne bi smelo biti. Državni svetniki opozarjajo še, da v zvezi s pripravo predloga sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, še vedno ni zagotovila, da bo Zakon o zmanjšanju stroškov občin začel veljati 1. 1. 2020 in bodo občine s tem datumom dejansko razbremenjene plačevanja določenih storitev (npr. plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnih, financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe). Tako v občinah ne vedo, ali lahko proračune prilagodijo pričakovanjem, da bodo določene naloge iz občin prenesene na državo.

 

Mnenje k predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 je tako Državnemu svetu RS kot Državnemu zboru RS poslalo tudi Združenje občin Slovenije in je dostopno TU.

 

Prav tako pa je Združenje občin Slovenije že konec septembra 2019 poslalo Ministrstvu za javno upravo poziv, da Vladi RS čimprej predlaga v obravnavo predlog Zakona o finančni razbremenitvi občin, saj v kolikor le-tega Vlada RS v kratkem ne bo obravnavala, obstaja velika bojazen, da do finančnih razbremenitev občin, ki bi jih zakon prinesel v letu 2020, ne bomo prišli.

 * * *


< NA MGRT O NOVEM PRAVILNIKU O DOLOČITVI OBRATOVALNEGA ČASA GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ, NA KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST