02.04.2009 Starost: 11 let
Kategorija: Novice

20. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 2. 4. 2009 – Vlada RS je na 20. seji med drugim sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju,   Analizo finančnih učinkov prehoda na nov plačni sistem javnega sektorja in Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.



Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah

Zakona o štipendiranju

S

predlaganim zakonom bo pridobitev državne štipendije omogočena širšemu krogu

dijakov in študentov. Prav tako pa se z njim odpravlja določbe, ki jih v praksi

ni bilo mogoče izvajati ali so bile nejasne in dvoumne, in nekatere

pomanjkljivosti zakona, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu izvajanju sistema

štipendiranja. Skupni finančni učinek zakona na letni ravni je 9 milijonov

evrov.

Skladno

s predlogom zakona imajo dijaki in študentje iz socialno bolj ogroženih družin

večje možnosti pridobitve državnih štipendij, saj je določen višji vstopni

dohodkovni cenzus,  in sicer 65 odstotkov

minimalne plače na družinskega člana za kandidate, ki se šolajo ali študirajo v

kraju svojega stalnega bivališča, in v razponu od 66 do 68 odstotkov minimalne

plače na družinskega člana za kandidate, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja

svojega stalnega bivališča. To omogoča pridobitev državne štipendije večjemu

številu kandidatov iz socialno šibkejših družin. Za kandidate iz enostarševskih

družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so

osebe s posebnimi potrebami, pa se uvaja še višji cenzus, in sicer 70 odstotkov

minimalne plače na družinskega člana.

Zlatim

maturantom, ki so na nižji stopnji izobraževanje že prejemali Zoisovo

štipendijo, je s spremembo zakona zagotovljena pridobitev štipendije tudi za

nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, saj zanje ni potrebno dodatno

izpolnjevanje pogoja uspeha oziroma pogoja izjemnega dosežka. Odpravljene so

nejasnosti dosedanjega besedila in uskladitev z namenom spodbujanja kadrovskega

štipendiranja delodajalcem, vključenim v enotne regijske štipendijske sheme,

tako da je jasno določeno, da lahko delodajalci poleg posrednega pridobivanja

sredstev za kadrovske štipendije kandidirajo tudi za neposredno sofinanciranje

kadrovskih štipendij.

Spremembe

se nanašajo tudi na dosedanji 11. člena zakona, saj je bilo njegovo izvajanje oteženo,

ker ministrstvi, pristojni za področje šolstva oziroma visokega šolstva, nimata

pristojnosti izdajanja potrdil o akreditiranosti tujih institucij in programov.

Pristojnost je v domeni resornih ministrstev oziroma akreditacijskih teles

posameznih tujih držav, v katerih študirajo kandidati za štipendije. Po

spremembi omenjenega člena bo kandidat za štipendijo sam pridobil dokazilo o

akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega

programa od institucije, ki izdaja taka dokazila v državi izvora.

Zakon

odpravlja tudi pomanjkljivo ureditev pristojnosti centrov za socialno delo in

določa, da se državne štipendije uveljavljajo pri centru, ki je krajevno

pristojen glede na kandidatovo stalno prebivališče oziroma glede na začasno

prebivališče, če kandidat nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če

pa nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je

krajevno pristojen center, kjer je nastal povod za postopek.

Analiza finančnih učinkov prehoda na

nov plačni sistem javnega sektorja

Plačni sistem javnega sektorja je bil uveden po

zaključku usklajevanj in pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega

sektorja, septembra 2008. Seveda z uvedbo plačnega sistema projekt ni

zaključen, zato je potrebno pripraviti vso potrebno infrastrukturo za

nadaljevanje usklajevanj in pogajanj. Ena od podlag zato je tudi pričujoča analiza

kot del evalvacije novega plačnega sistema.

Aktualizirana

ocena finančnih učinkov uvedbe novega plačnega sistema na podlagi treh

presečnih stanj (poročanje uporabnikov proračuna za julij, avgust in oktober

2008), je narejena na podlagi sklepa Vlade RS(št. 01002-11/2008/5, z dne 16.12.2008). Ocena daje naslednje

rezultate: dejanski obseg sredstev za odpravo nesorazmerij za mesec avgust

znaša 28,4 mio € (bruto/bruto), za mesec oktober pa 31,1 mio € (bruto/bruto).

Povprečje za obdobje avgust - december 2008 znaša 29,9 mio € (bruto/bruto),

skupna sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij v obdobju avgust - december

2008 pa so ocenjena na 149,4 mio € (bruto/bruto).

Analiza

sistemizacij delovnih mest je pokazala, da so uporabniki proračuna ob prehodu

na nov plačni sistem izvajali tudi t.i. reorganizacije (višanje zahtevnosti

delovnih mest, predvsem v tarifni skupini VII/1 in VII/2), kar ni bilo

predvideno s prehodom na nov plačni sistem. To je vplivalo tudi na višje

finančne učinke prehoda na nov plačni sistem. Na podlagi podatkov o spremembi v

strukturi delovnih mest med V., VI., VII/1., in VII/2. tarifnim razredom

(prikazani so v poglavju 1) znaša finančni učinek višanja delovnih mest (t.i.

reorganizacij) 53,0 mio € (bruto/bruto) (delovna mesta V. in VI. tarifnega

razreda postanejo delovna mesta VII/1 in VII/2. tarifnega razreda), kar pomeni,

da bi ob predpostavki razporejanja javnih uslužbencev v novem plačnem sistemu

na delovna mesta enake zahtevnosti, na katera so bili razporejeni pred prehodom

v nov plačni sistem, sredstva za odpravo nesorazmerij znašala 96,4 mio €

(bruto/bruto).

Vlada je v zvezi s tem sprejela naslednje sklepe:
· Vlada RS nalaga ministrstvom, da do konca aprila 2009, v skladu z metodologijo MJU, izvedejo obvezne nadzore prehoda na nov plačni sistem pri uporabnikih proračuna.
· Vlada RS nalaga ministrstvom, da do konca maja 2009 Vladi RS poročajo o ugotovitvah izvedenih nadzorov pri uporabnikih proračuna ter o predlaganih ukrepih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Vlada RS nalaga ministrstvom, da v okviru nadzorov posebej preverijo:
- ali so bila posredovana navodila pristojnih ministrstev uporabnikom proračuna z njihovega delovnega področja za prehod na nov plačni sistem, skladna z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami,
-  ali so bile spremembe aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, potrebne za prehod na nov plačni sistem, sprejete po predpisanem postopku, upoštevaje zlasti 7. člen ZSPJS, ki določa obvezne sestavine sistemizacije delovnih mest, ter 50.a do 50.d člen ZSPJS, ki urejajo namenska sredstva za odpravo nesorazmerij v plačah, zaradi česar prehod na nov plačni sistem ni dovoljeval reorganizacij oziroma višanja strukture zahtevnosti delovnih mest,
-  ali so spremembe aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, potrebne za prehod na nov plačni sistem, skladne z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami s področja sistemizacije delovnih mest in plačnega sistema ter s področja organizacije in sistema posameznih dejavnosti,
- ali so bili javni uslužbenci razporejeni oziroma premeščeni na delovna mesta, za katera izpolnjujejo predpisane pogoje glede izobrazbe, delovnih izkušenj ter druge pogoje, določene v sistemizaciji delovnih mest.

V primeru ugotovljenih nepravilnosti mora pristojni minister v skladu s predpisi s področja delovnih razmerij, sistema plač v javnem sektorju ter s področja organizacije in sistema posamezne dejavnosti sprejeti ukrepe za njihovo odpravo, pri čemer zlasti upošteva 3. a člen ZSPJS. Uporabniku proračuna mora pristojni minister določiti tudi rok za odpravo nepravilnosti ter rok za poročanje.

Pristojna ministrstva morajo vsaka za svojo dejavnost

Vladi RS predložiti oceno finančnih učinkov predlaganih in izvedenih ukrepov.

Uredba

o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

Glavni namen uredbe je uskladitev

območja varovalnih gozdov s prostorskimi razvojnimi usmeritvami občin. Zavod za

gozdove Slovenije (ZGS) je namreč v drugi polovici leta 2008 izvedel

usklajevanje območji varovalnih gozdov z vsemi občinami, zlasti tistimi, ki

pripravljajo nove prostorske akte in izdelal dopolnjen strokovni predlog za

razglasitev varovalnih gozdov.

Nova uredba v prvem členu še

dodatno pojasnjuje možnost uvrščanja gozdov z izjemno poudarjeno funkcijo

ohranjanja biotske raznovrstnosti v varovalne gozdove. Na podlagi meril za

ovrednotenje te funkcije (določena so s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in

gozdnogojitvenih načrtih) se v kategorijo varovalnih gozdov uvršča tudi gozdove

z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki se nahajajo

v kmetijski in primestni krajini, kot območja izrednega pomena ohranjanja

raznovrstnosti na večjih krajinskih enotah. Besedilo devetega člena pa je

usklajeno z novelo Zakona o gozdovih, ki določa, da pred izdajo dovoljenja za

poseg, ZGS opravi presojo vpliva posega na varovalni gozd.

Več o sprejetih sklepih Vlade RS si lahko preberete na:
www.zdruzenjeobcin.si/index.php

* * *


< KSJS SE BO OPREDELIL DO PREDLOGOV ZA ZNIŽANJE PLAČ V JAVNEM SEKTORJU