15.07.2010 Starost: 12 let
Kategorija: Novice

19. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS

Ljubljana, 15. 7. 2010 - 19. redna seja Državnega zbora RS je potekala od 9. do vključno 15. julija 2010. Na dnevnem redu so imeli poslanci 27 točk. V nadaljevanju vam predstavljamo sprejete zakone in sprejeto avtentično razlago ter zavrnjen predlog zakona, obravnava predloga zakona o zdravstveni dejavnosti pa je bila prestavljena na jesen.


 

SPREJETI ZAKONI IN AVTENTIčŒNA RAZLAGA

 

NOVELA ZAKONA O SISTEMU PLAčŒ V JAVNEM SEKTORJU (ZSPJS-N)

 

DZ je sprejel novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki med drugim odpravlja nekatere pomanjkljivosti plačnega sistema. Novela je bila potrebna iz treh razlogov. Prvi je, da v roku šestih mesecev odpravljajo neustavno stanje na tem področju glede varovanih plač za 11 funkcionarjev. Poleg tega je vlada v socialnem dogovoru obljubila, da bo v letu 2010 opravila usklajevanje plač javnih uslužbencev do polovice. Ta dogovor je implementiran tako, da uzakonja vrednost plačnega razreda, povišanega za 0,65 odstotka. Novela poleg tega ureja sistemska vprašanja. Novela vsebuje 22 členov, od katerih jih bilo 18 usklajenih s sindikati. Pri štirih členih, ki s sindikati niso usklajeni, novela predvideva določitev dežurnih mest in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri položajnem dodatku pa je predlagano znižanje zgornje meje z 20 na 12 odstotkov osnovne plače. Uveljavitev plačevanja dežurstev so po novem s 1. septembra letos prestavili na 1. januar prihodnje leto, do takrat pa naj bi določili delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Določbe glede položajnega dodatka naj bi se začele uporabljati s 1. novembrom letos.

 

ZAKON O JAVNI AGENCIJI ZA JAVNO NAROčŒANJE (ZJAJN)

 

DZ je sprejel Zakon o javni agenciji za javno naročanje, s katerim se ustanavlja javno agencijo, ki bo izvajala skupna javna naročila za državne organe. S tem se želi doseči bolj učinkovito, gospodarno in transparentno javno naročanje. Cilj agencije je optimizirati javna naročila državnih organov, s ciljem omogočiti nabavo cenejšega blaga in storitev za delovanje državne uprave in javnih subjektov. Pri tem gre za javna naročila večjih vrednosti, ki se jih na leto opravi okoli 276 v vrednosti okoli 294 milijonov evrov. Naloga agencije bo tudi, da bo vzpostavila, upravljala in vzdrževala informacijski sistem za kataloško naročanje državne uprave in tudi lokalnih skupnosti ter v okviru tega sklepala okvirne sporazume.

 

ZAKON O OPRAVLJANJU PLAčŒILNIH STORITEV ZA PRORAčŒUNSKE UPORABNIKE (ZOPSOU)

 

DZ je sprejel tudi Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike. Zaradi zakonskih sprememb na področju plačilnih storitev in sistemov v zadnjem letu je bilo potrebno področje opravljanja plačilnih storitev za proračunske uporabnike in naloge ter organizacija Uprave RS za javna plačila kot organa za opravljanje plačilnega prometa posrednih in neposrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov urediti v posebnem zakonu. Z zakonom se med drugim urejajo posebnosti glede vodenja in opravljanja plačilnih storitev za proračunske uporabnike, register proračunskih uporabnikov ter postopek pridobitve in prenehanja statusa proračunskega uporabnika ter naloge in organizacija uprave za javna plačila.

 

ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV (ZUPJS)

 

DZ je sprejel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon naj bi vzpostavil centralne evidence na obravnavanem področju. Upoštevani bodo vsi dohodki razen določenih izjem ter tudi nepremično premoženje. Postopek uveljavljanja pravic bo potekal prek centrov za socialno delo, s čimer se uveljavlja enotna vstopna točka.

 

ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre)

 

DZ je sprejel Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Na podlagi tega zakona se varstveni dodatek in državna pokojnina, ki ne temeljita na vplačanih prispevkih, prenašata iz pokojninskega sistema v sistem socialne zaščite. Delovna aktivnost bo stimulirana. Denarna socialna pomoč pa bo v dveh višinah, in sicer za začasne prejemnike v višini 288 evrov, trajno nezmožni za delovno aktivnost ali starejši pa bodo skupaj z varstvenim dodatkom dobili 450 evrov.

 

NOVELA ZAKONA O UPRAVNEM SPORU (ZUS-1A)

 

DZ je sprejel novelo Zakona o upravnem sporu. Novela ima dva cilja. Prvi je odpraviti ugotovljeno neskladje z ustavo glede načina povračila stroškov tistim, ki vložijo obtožbo v upravni spor, v primerih, kadar umaknejo, ko so že prisilili upravni organ, da izda odločbo. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je ureditev, po kateri v takšnih primerih stranke same krijejo stroške postopka, neustavna. Drugi cilj pa je zagotovitev učinkovitega izvajanja uzakonjenega instituta zastopnika javnega interesa v praksi. Pri izvajanju tega instituta v praksi so namreč ugotavljali, da ureditev ni ustrezna, saj ne omogoča učinkovitega varstva javnega interesa. Novela pa uvaja princip, da je z zakonsko dikcijo jasno določeno, da je zastopnik javnega interesa v upravnem sporu državno pravobranilstvo. Ureditev pa odpravlja tudi dileme v zvezi z vprašanjem pravice vlaganja izrednih pravnih sredstev s strani državnega pravobranilstva z istim namenom varovanja javnega interesa.

 

ZAKON O RUDARSTVU (ZRud-1)

 

DZ je sprejel Zakon o rudarstvu. Zakon med drugim določa, da bo lahko vlada področje, kjer bi se izkoriščalo strateške mineralne surovine (nafta, premog, plin), pa za to področje ni sprejetega prostorskega akta, z uredbo razglasila za t.i. rudarski prostor v javno korist. Zakon med drugim tudi določa, da bo za iskanje mineralnih surovin potrebno le dovoljenje, ne več koncesija, bo pa, kot doslej, koncesija potrebna za njihovo izkoriščanje, ki bo podeljena prek javnega razpisa. Izjema so geotermalni viri, za izkoriščanje katerih koncesija ne bo potrebna.

 

AVTENTIčŒNA RAZLAGA PRVEGA ODSTAVKA 16. A čŒLENA ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIĹ čŒ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE (ORZSKZ16)

 

DZ je sprejel avtentično razlago prvega odstavka 16. a člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ker je prihajalo do spornega tolmačenja dela besedila, ki določa presečni datum in predstavlja pogoj za prenos zemljišč z države na občine. V postopku izvajanja določil prvega odstavka 16. a člena omenjenega zakona o neodplačnem prenosu zemljišč v last občin je v praksi prihajalo do problema zaradi nedorečenosti termina "nameniti" in različnega tolmačenja tega s strani upravičencev na eni strani ter sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na drugi strani. Problem je širše narave, saj predstavlja oviro za vrnitev zemljišč vsaj 15 slovenskim občinam, ki so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov sprejele pravočasno, vendar so bili objavljeni v uradnih glasilih tako, da je že potekel rok za uveljavitev presečnega datuma iz prvega odstavka 16. a člena zakona.

 

ZAVRNJEN ZAKON

 

NOVELA ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIĹ čŒ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE (ZSKZ-C)

 

Poslanci niso podprli predloga novele Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ga je v postopek vložil državni svet. Predlog novele je z izjemo prenosa stavbnih zemljišč na občine vseboval pripombe, ki jih je državni svet opredelil že pri izglasovanem vetu na zakon iz decembra lani. Svetniki se med drugim niso strinjali s spremembami glede imenovanja direktorja sklada in nadzornega odbora, delitvi koncesnine med skladom in občinami ter prenosom nekaterih delavcev z zavoda za gozdove na sklad. Predloga poleg poslanskih skupin tudi ne podpira vlada. Glede delitev koncesnine tako kot tudi pri ostalih naravnih dobrinah velja načelo, da se koncesnina deli med državo in občino. Glede nadzora DZ nad delovanjem sklada se ta ohranja, saj bo morala vlada DZ poročati vsaj enkrat letno. Na sklad bodo prenesli dva odstotka zaposlenih, ki bodo svojo "strokovno funkcijo" opravili tudi na skladu. Predlog, da bi nadzorni odbor imenoval DZ, po mnenju vlade ne bi bilo v skladu z načelom delitve oblasti.

 

ZAKON V OBRAVNAVI

 

PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZZDej-1) Poslanke in poslanci so splošno razpravo o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je bila na dnevnem redu 19. seje, preložili na eno od prihodnjih sej. Predlog bodo predvidoma obravnavali jeseni, do tedaj pa naj bi pripravili bolj kakovostno besedilo oziroma ugotovili, ali lahko z dopolnili zakon ustrezno spremenijo. Minister Marušič je opozoril, da so bile usmeritve zakona pripravljene v drugačnih časih, predlog pa je usmerjen v veliko centralizacijo in regulacijo sistema. Kot pravi, bi se želel skupaj s poslanci prepričati, da je prava usmeritev v veliki avtonomnosti izvajalcev. Po njegovem mnenju bi bilo tudi prav, da se vsaj glavne usmeritve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnosti predstavi istočasno. Sam pa bi sicer želel postaviti drugačen sistem, v katerem bi bilo več poudarka pripadnosti zavodu, v katerem so zdravstveni delavci zaposleni. Minister tako predlaga, da bi zdravniki imeli konkurenčne klavzule, poleg tega pa bi bilo treba vse zaposlene v zdravstvu stimulirati, da bi večino svojega dela opravili v zavodu, kjer so zaposleni, torej znotraj javne mreže.


< POTRJEN JAVNI RAZPIS ZA GRADNJO, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ODPRTIH ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V LOKALNIH SKUPNOSTIH