19. REDNA SEJA VLADE RS
Ljubljana, 14. 2. 2019 - Vlada RS je na svoji 19. redni seji med drugim izdala Uredbo o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči vetrolomu iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 ter Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev. Prav tako pa je Vlada sprejela končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja z vetrom in dežjem ter poplavami 13. julija 2018.
Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po vetrolomu iz Programa razvoja podeželja 2014-2020
Uredba ureja izvedbo podukrepa Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, ki je del ukrepa Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, in sicer naslednje operacije: Odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreči vetrolomu in Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov po vetrolomu.
Uredba po operacijah določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in postopke.
Za izvedbo operacij iz te uredbe je predvidenih 3,5 milijona evrov.
Naravna nesreča vetrolom je nastala med 11. in 13. decembrom 2017. Vsapotrebna dela za sanacijo gozdov po naravni nesreči so določena v Načrtu sanacije gozdov, poškodovanih v vetrolomu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije.
Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev
Uredba o organih v sestavi ministrstev je izvedbeni predpis Zakona o državni upravi (ZDU), v skladu s katero se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora ter nalog na področju javnih služb. V skladu z zakonskimi merili uredba določa, kateri organi v sestavi delujejo v posameznih ministrstvih, njihova delovna področja, naziv predstojnika in način opravljanja spremljajočih nalog strokovne pomoči predstojniku. Pristojnost za ustanavljanje in ukinjanje ter za določanje delovnih področij organov v sestavi ministrstev je ZDU prenesel na Vlado Republike Slovenije.
Uredba je spremenjena tako, da se delovno področje Direkcije RS za infrastrukturo usklajuje z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, ki določa, da Vlada RS v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe z določbami ZZelP-K.
Direkcija RS za infrastrukturo sodeluje in se usklajuje v postopku priprave prostorskih aktov tako, da na podlagi svojih razvojnih politik, strategij in programov, skladno z ZZelP, pripravljavcem prostorskih aktov na njihovo zahtevo predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, predložijo razpoložljive strokovne podlage za podane razvojne potrebe za prostorske akte s področja javne železniške infrastrukture, posredujejo in objavljajo ažurne podatke v ustreznih, zlasti digitalnih oblikah, ki se nanašajo na prostor, ter morebitne usmeritve, priporočila in pojasnila s področja javne železniške infrastrukture in podajo smernice in mnenja.
V predlogu sprememb uredbe je na novo določena tudi naloga vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, ki jo vodi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo skladno z Zakonom o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture.
Dopolnjujejo se tudi naloge Uprave RS za pomorstvo. Zakon o vodah namreč določa, da se naloge, ki se izvajajo na morju, opravljajo v organu v sestavi ministrstva, pristojnega za pomorstvo, kot specializirane strokovne naloge tega organa. Zakon določa, da so naloge javne službe vzdrževanja voda zlasti: odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva in čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč.
Končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja z vetrom in dežjem ter poplavami 13. julija 2018
Poročilo obravnava oceno škode na stvareh zaradi posledic neurja z vetrom in dežjem ter poplavami 13. julija 2018 v ljubljanski in zasavski regiji, v štirih občinah pa je povzročilo škodo v višini 4.519.916,41 evra.
Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 163.642,26 evra, delna škoda na stavbah 203.552,87 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 1.469.259,92 evra, škoda na vodotokih 2.208.694,03 evra, škoda na gozdnih cestah 80.045 evrov, škoda na ribah 7.616,52 evra, škoda na državnih cestah 340.000 evrov in škoda v gospodarstvu 47.105,81 evra.
Ocenjena neposredna škoda na stavbah, gradbeno-inženirskih objektih, gozdnih cestah, državnih cestah in vodotokih iz prvega odstavka presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2018. Tako je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Škodo je 5. februarja 2019 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.
Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah je potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic neurja z vetrom in dežjem ter poplavami 13. julija 2018, ki so jo opravile občinske komisije ter Uprava RS za zaščito in reševanje, v skupni višini 192 evrov, ki se pokrijejo iz proračunske rezerve.
* * *
