21.06.2010 Starost: 10 let
Kategorija: Novice

18. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS

Ljubljana, 21. 6. 2010 - 18. redna seja Državnega zbora RS je potekala od 14. do vključno 18. junija 2010. Na dnevnem redu so imeli poslanci 20 točk. V nadaljevanju vam predstavljamo sprejet zakon in noveli zakonov ter zavrnjeno novelo zakona.


 

SPREJETI ZAKONI

 

NOVELA ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI (ZLS-R)

 

Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi. Po novem bo tako izključujoč kriterij za ustanovitev občine najmanj 5000 prebivalcev, izjem pa ne bo več.

 

Kot je pojasnil minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš, se občine v Sloveniji zelo razlikujejo, predvsem v sposobnosti uresničevanja svojih nalog in njihovega financiranja. Objektivno pa je sposobnost zagotavljanja uresničevanja potreb in interesov lokalne skupnosti ter uresničevanja z zakonom določenih izvirnih nalog občine povezana s številom prebivalcev, ki občini zagotavlja primerna sredstva za opravljanje njenih nalog. Zato lahko pogoj 5000 prebivalcev hkrati velja kot objektivna podlaga za oceno, da občine z manjšim številom prebivalcev ne morejo uresničevati svojih nalog skladno z načeli finančne in funkcionalne avtonomije. Minister še meni, da je sprejeta novela podlaga za vzpostavitev stabilne teritorialne strukture lokalne samouprave.

 

Dosedanji zakon je določal, da ima občina najmanj 5000 prebivalcev, a je obenem dopuščal izjeme. Zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov se je tako lahko izjemoma ustanovila občina, ki ima manj kot 5000 prebivalcev, vendar ne manj kot 2000. Takšnih občin je sicer med sedanjimi 210 več kot polovica. S sprejeto novelo so poslanci takšno možnost izjem črtali. Prav tako so črtali določbe o pogojih, ki naj bi jih izpolnjevalo območje, da bi lahko bilo občina.

 

Območje občine se bo kot doslej lahko spremenilo z zakonom po prej opravljenem referendumu. Razlika z dosedanjo ureditvijo pa je v tem, da se zakonodajni postopek ne bo v ničemer razlikoval od običajnega, določenega s poslovnikom DZ. čŒrtali so namreč tudi dva člena, ki sta določala poseben postopek, in sicer od vložitve predloga do rokov za končanje postopka, pa tudi ravnanje državnega zbora, ki v primeru ocene o izpolnjevanju pogojev za občino razpiše referendum, v nasprotnem primeru pa sprejme ugotovitveni sklep o neizpolnjevanju pogojev.

 

Z novelo se je spremenila tudi določbo glede ustanavljanja mestnih občin, kjer se ureditev ustanavljanja mestnih občin spreminja v ureditev podeljevanja statusa mestne občine.

 

Novelo zakona o lokalni samoupravi so podprli poslanci koalicijskih SD, Zares, LDS in opozicijske SNS, kjer so menili, da je zaradi zagotavljanja avtonomije občin čas za njihovo združevanje in ne drobljenje. V SDS in SLS pa so glasovali proti, ob tem pa vladi očitali, da nasprotuje decentralizaciji.

 

ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1)

 

DZ je sprejel Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki določa pravila ravnanja, varstvene režime, sodelovanja javnosti pri upravljanju in trajnostne razvojne usmeritve v parku. Z zakonom bodo vzpostavljeni pogoji za varstvo kulturne dediščine in krajinske pestrosti v parku ter vseh drugih vrednot narodnega parka. Vzpostavljene so tudi možnosti za sodelovanje javnosti pri upravljanju parka ter zagotovljeno zadostno financiranje parka z vidika razvojnih potreb in varstva zavarovanih območij.

 

Zakon o Triglavskem narodnem parku izhaja iz načel, ki sta jih na področju varstva okolja in ohranjanja narave uveljavila Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave. Pripravljen je ob upoštevanju rešitev krovnega zakona za področje ohranjanja narave. Za narodni park veljajo vse sistemske rešitve, ki jih za zavarovana območja določa Zakon o varstvu okolja.

 

Zakon vsebuje tudi realizacijo varstva območij Natura 2000 in potencialnih območij Natura 2000 v Sloveniji, ki so določena na podlagi predpisov, izdanih na podlagi Zakona o varstvu okolja. Z njim se poleg varstva narave ureja tudi ohranjanje kakovosti krajine in varstvo kulturne dediščine. V zakonu je vgrajena tudi rešitev, ki zagotavlja sodelovanje lokalnih prebivalcev pri upravljanju parka, in sicer je to obvezna ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa člana sveta zavoda, ki je naložena parkovnim lokalnim skupnostim oziroma ožjim delom občine, če so le-ti ustanovljeni.

 

NOVELA ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPDPD-B)

 

Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Ta med praznike uvršča tudi 8. junij, dan Primoža Trubarja. Vendar pa ne bo tudi dela prost dan. Trubar je najpomembnejša osebnost pri postavljanju temeljev za slovenski knjižni jezik, z njim pa se začenja tudi javna raba imena Slovenci, so poudarili predlagatelji. Za dan Primoža Trubarja so predlagali 8. junij, ki se v literaturi največkrat omenja kot Trubarjev rojstni dan. Trubar naj bi se rodil 8. junija 1508.

 

ZAVRNJEN ZAKON

 

NOVELA ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP-1H)

 

Državni zbor je zavrnil Predlog zakona o spremembi Zakona o varnosti cestnega prometa, ki ga je vložila skupina poslancev SLS, s katerim je želela globo za vožnjo v nasprotni smeri povišati s sedanjih 300 na 1200 evrov ter izrek 18 kazenskih točk, kar v praksi pomeni odvzem vozniškega dovoljenja. Kot so pojasnili predlagatelji, gre v primerih vožnje v nasprotno smer za tako hudo kršitev cestnoprometnih predpisov, da je visoka sankcija nujno potrebna, in je zato tak zakon treba sprejeti čim prej. V podporo takšni rešitvi po njihovem mnenju govori tudi statistika, ki kaže, da število takšnih kršitev iz leta v leto drastično narašča, prav tako tudi število žrtev. Lani je bilo kar osem smrtnih žrtev zaradi takšne vožnje, so opozorili.

 

Vlada meni, da težav, ki jih želi predlagatelj rešiti s parcialnim predlogom, ne gre reševati na ta način, temveč celostno. Ministrstvo za promet v tem trenutku pošilja v medresorsko usklajevanje in v juliju na vlado štiri predpise, ki bodo na novo, moderno uredili to področje. Samo zviševanje kazni ali ukrepi prisiljevanja imajo po mnenju ministra za promet majhne, kratkoročne ali celo nikakršne učinke. Razlogi za takšna ravnanja, kot je vožnja v napačno smer, so namreč običajno takšni, da se jih samo s kaznovanjem ne da preprečiti. Stališču vlade so pritrdili v koalicijskih poslanskih skupinah in predloga niso podprli, saj vlada pripravlja sistemske rešitve, poleg tega pa drastično zvišanje globe ne bo prispevalo k večji prometni varnosti. Nasprotno stališče pa so imeli v opoziciji, kjer se jim zdijo predlagani ukrepi nujni.


< SESTANEK NA MDDSZ NA TEMO PREDLOGA ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV