11.05.2018 Starost: 13 dni

179. REDNA SEJA VOLADE RS

Ljubljana, 10. 5. 2018 - Vlada RS se je na svoji 179. redni seji med drugim seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta in sprejela Končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017. Vlada RS je tudi sprejela Program spodbujanja gospodarske podlage italijanske narodne skupnosti 2018–2020 in sklep o dodelitvi sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju po potresu 12. 7. 2004 ter se opredelila sodnem postopku v primeru tožbe Evropske komisije zaradi direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Sprejela je tudi odgovor na vprašanje in pobudo državnega svetnika Francija Rokavca v zvezi z izvajanjem Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) in se seznanila s Poročilom o stanju podatkov v centralni evidenci nepremičnin po posameznih upravljavcih.


Končna ocena neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017
Vlada se je seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017 na območju Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Ljubljanske, Notranjske, Obalne, Podravske, Prekmurske, Posavske, Severnoprimorske, Vzhodnoštajerske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije, ki v 140 občinah skupno znaša 132.765.108,52 evra in jo je 16. marca 2018 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju: Državna komisija).

Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 636.332,66 evra, v gozdovih 42.244.184,99 evra, škoda na uničenih objektih 764.124,64 evra, delna škoda na stavbah 2.136.849,10 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 7.497.952,35 evra, škoda na gozdnih cestah 1.307.653,00 evrov, škoda na vodotokih 75.127.079,04 evra, škoda na državnih cestah 2.721.178,03 evra, škoda na železnici 227.588,59 evra ter škoda v parkih in vrtovih, ki so kulturna dediščina, 102.166,12 evra. Škoda v stavbah, ki so kulturna dediščina, je zajeta v delni škodi na stavbah.

Ocenjena neposredna škoda na stavbah, gradbeno-inženirskih objektih, gozdnih cestah, državnih cestah in vodotokih iz prejšnjega odstavka presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna leta 2017 (2.653.792,02 evra). Tako je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Skladno s sklepom Vlade RS bodo pristojna ministrstva pripravila programe odprave posledic škode skladno z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Odgovor na vprašanje in pobudo državnega svetnika Francija Rokavca v zvezi z izvajanjem Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS)

Vlada je sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika, kako naj lokalne skupnosti ravnajo, da jim bo v skladu z zakonom in pojasnilom MJU omogočeno dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2018 ter sprejem in dopolnjevanje načrta za leto 2019. Ob tem svetnik na vlado naslavlja pobudo, naj omenjeni zakon novelira tako, da bo ta občinam omogočil dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2018 in dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019 v izvedljivih rokih.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da ZSPDSLS, ki je veljal konec leta 2017 ob sprejetju občinskih proračunov za leto 2018 dopolnjevanja in spreminjanja letnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem, z nekaj v zakonu določenimi izjemami, ni dopuščal. Dosedanje prakse medletnega spreminjanja in dopolnjevanja letnih načrtov samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih navaja državni svetnik in jih v prehodnem obdobju ni več mogoče izvajati, so bile zato izvedene brez pravne podlage in v nasprotju veljavnimi predpisi. Ministrstvo za javno upravo je tekom dveletnega obdobja priprave novega ZSPDSLS-1 intenzivno sodelovalo z združenji samoupravnih lokalnih skupnosti ter s predstavniki posameznih občin, a s praksami in problematiko, ki jih navaja svetnik, ni bilo seznanjeno v nobeni od faz priprave in sprejemanja zakona. Kljub temu so bile zaradi zavedanja pomembnosti za delovanje v zakon vnesene prehodne določbe.

V odgovoru Vlada zanika navedbe državnega svetnika, češ da so bile samoupravne lokalne skupnosti z vsebino zakona in njegovimi prehodnimi določbami seznanjene šele po njegovem sprejetju. ZSPDSLS-1 je bil namreč sprejet po rednem zakonodajnem postopku, v katerega so bile v vseh fazah obravnave intenzivno ves čas vključene tako samoupravne lokalne skupnosti kot tudi združenja samoupravnih lokalnih skupnosti, prav z namenom, da se pravočasno lahko seznanijo z vsebino zakona, podajo svoje pripombe ter na ustreznost vsebine zakona vplivajo tako preko svojih mnenj kot tudi preko svojih predstavnikov v Državnem svetu. Nadalje Vlada v odgovoru svetniku podrobneje pojasni potek sprejemanja zakona in opiše možnosti, ki so jih občine in združenja imela za podajo predlogov in pripomb, tudi glede določitve prehodnih določb, pa jih kljub pozivom niso podala. Kljub vsem postopkovnim varovalkam je MJU zaradi dosedanjega korektnega sodelovanja še dodatno pisno opozorilo tako združenja kot tudi same samoupravne lokalne skupnosti na uveljavitev in prehodni režim ZSPDSLS-1 ter poslalo tudi dodatna pojasnila.

Glede na vse navedeno in ker gre za nedavno sprejet zakon po rednem zakonodajnem postopku ter ob dejstvu, da Vlada opravlja le tekoče posle, k spremembi ZSPDSLS-1 Vlada ne bo pristopila.

Več si preberite TU.

* * *


< AKCIJSKI NAČRT ZA IZBOLJŠANJE SISTEMA PROFESIONALIZACIJE V JAVNEM NAROČANJU