22.03.2018 Starost: 2 let

173. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 22. 3. 2018 - Vlada RS se je na svoji 173. redni seji med drugim seznanila s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2018, sklepno informacijo o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ter četrtim poročilo projektnega sveta za pripravo nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin. Vlada RS je sprejela temeljna izhodišča Republike Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike pred pričetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru po letu 2020, dala mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o gasilstvu ter Mnenje o Predlogu zakona o spremembah Stanovanjskega zakona, odgovor RS v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje EK zaradi neizpolnitve obveznosti iz evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb, odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z evidentiranjem dejanske rabe javnih zemljišč.


Temeljna izhodišča Republike Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike pred pričetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru po letu 2020
Pred pričetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru EU po letu 2020 je vlada sprejela temeljna izhodišča Republike Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike in jih pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v seznanitev.

Evropska komisija bo predvidoma 2. maja 2018 predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira EU, zato je vlada v decembru 2017 že sprejela načelna izhodišča za pogajanja, ki jih je potrdil tudi Državni zbor RS. V izhodiščih je vlada med drugim poudarila pričakovanja Slovenije, da bo evropska kohezijska politika tudi v prihodnje med osrednjimi razvojnimi politikami EU.

Pričakuje se, da bodo tokratna pogajanja potekala v okoliščinah, kjer bo večji poudarek na financiranju novih izzivov EU, povezanih z migracijami, zagotavljanjem varnosti in s prilagajanjem na izzive globalizacije ter tehnoloških sprememb. Hkrati bo proračun EU soočen z izpadom financiranja zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU in močnimi zahtevami držav neto plačnic po znižanju obsega proračuna. Vse to bo imelo posledice na strukturo večletnega finančnega okvira in predvsem na obseg financiranja ene izmed ključnih politik EU – evropske kohezijske politike.

Vlada je oblikovala temeljna izhodišča Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike, ki naslavljajo trenutne izzive na področju temeljnega ustroja kohezijske politike in njene teže v večletnem finančnem okviru. Namen temeljnih izhodišč je opredelitev do tistih vprašanj, ki so na tem področju za Slovenijo ključna, med drugim nedopustnost občutnega padca kohezijskih sredstev, razvojna naravnanost, izbira alokacijske metoda s poudarkom na BDP, poenostavitve izvajanja in zmanjšanje upravnih bremen ter vzpostavitev primerne kombinacije finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev. Glede na izkušnje v programskem obdobju 2014–2020 vlada v izhodiščih poudarja tudi pomen pravočasne priprave normativnega okvira, ki je pogoj za takojšnje učinkovito in kakovostno izvajanje kohezijske politike v novem obdobju.

Po obravnavi v Državnem zboru bodo temeljna izhodišča poslana državam članicam in institucijam EU.

Uredba o metodologiji za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog
Novo Uredbo, ki opredeljuje metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog je bilo treba pripraviti zaradi noveliranega Zakona o financiranju občin ZFO-1C (12. člen).

Uredba razveljavlja dosedanjo Uredbo o metodologiji za izračun povprečnine za financiranje občinskih nalog, od nje pa se razlikuje predvsem po tem, da se inflacija pri izračunu povprečnih stroškov ne upošteva več.

Uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.

Več si preberite TU.

* * *


< EVROPSKA SREDSTVA ZA BREZPLAČEN BREZŽIČNI INTERNET V OBČINAH