02.03.2018 Starost: 2 let

170. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 1. 3. 2018 - Vlada RS je na svoji 170. redni seji med drugim določila besedilo novele Energetskega zakona in predloga Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije, prav tako pa tudi besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstva. Sprejet je bil Predlog novele Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji in mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona. Vlada RS je sprejela tudi Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo obstoječe železniške proge od Ljubljane preko Kranja in Jesenic do državne meje z Avstrijo, Operativni program varstva pred hrupom in Prvo polletno poročilo k Programu Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017 – 2019, in sicer za obdobje od junija 2017 do decembra 2017. Prav tako pa je Vlada RS sprejela odgovora na dve poslanski vprašanji in določila odstotke vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko v letu 2019 sklepajo upravljavci nepremičnega in premičnega premoženja.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona
V besedilo so vključene le nujne spremembe, povezane z implementacijo dveh evropskih direktiv, ustavne odločbe ter smernic za državno pomoč za okolje in energijo.


Evropska komisija (EK) je Sloveniji leta 2016 poslala uradni opomin zaradi nepravilnega prenosa drugega odstavka 13. člena Direktive 2010/31/EU. Razlog za to je, da ob sprejemu Energetskega zakona komisija še ni jasno opredelila tolmačenje tega dela direktive. Da bi direktivo pravilno prenesli, je treba Energetski zakon dopolniti tako, da bodo morali energetske izkaznice namestiti tudi lastniki in najemniki stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost, ne glede na to, ali so te stavbe v lasti javnih organov oz. jih ti uporabljajo, ter da bo energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki je izdan na podlagi Energetskega zakona, bo v skladu s spremembo zakona dopolnjen s točnimi klasifikacijami objektov, na katere naj bi se dodatna obveznost nanašala.

V skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in sveta o energetski učinkovitosti se z novelo zakona dodaja nov pomen izraza, ki navaja, da »učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 odstotkov energije iz obnovljivih virov, 50 odstotkov odvečne toplote, 75 odstotkov toplote iz soproizvodnje ali 50 odstotkov kombinacije toplote iz najmanj dveh prej navedenih virov. Pomen izraza, ki je določen v direktivi, je manj zahteven, kot je bilo to preneseno v Energetski zakon. Ker so analize pokazale, da je predpisana zahteva zaradi ciljev in posledično zahtevanih investicij do leta 2020 v trenutni situaciji postala težko stroškovno opravičljiva, se predlaga uskladitev z zahtevo, navedeno v direktivi.

Ustavno sodišče RS je odločilo, da je bila osma alineja prvega odstavka 59. a člena Energetskega zakona v neskladju z ustavo. Ta je določala, da se kot pravica graditi šteje tudi izjava investitorja, da je vročil lastnikom zemljišča ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice ali stavbne pravice v javno korist in odločbo pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve oz. potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist. Glede na odločbo ustavnega sodišča je treba dodati še postopek pridobitve plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist oz. pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku (gre za spremembo 475. člena Energetskega zakona).

Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu

Predl
og zakona določa, da poklicnim gasilcem, ki opravljajo, skladno s sistemizacijo delovnih mest, operativne naloge gasilstva, pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost. Hkrati določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka za stalnost.

S predlaganimi dopolnitvami Zakona o gasilstvu bo položaj poklicnih gasilcev glede dodatka za stalnost postal primerljiv z ostalimi uniformiranimi poklici (policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske, pooblaščenimi uradnimi osebami po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij).


S predlagano dopolnitvijo Zakona o gasilstvu bo Vlada Republike Slovenije izpolnila zaveze iz Stavkovnega sporazuma, ki je bil
podpisan med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije 5. januarja 2018.

Več si preberite TU.

* * *


< PREDSTAVITEV ZAKONODAJNIH NOVOSTI, RELAVANTNIH ZA REDNE LOKALNE VOLITVE