22.12.2017 Starost: 4 let

161. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 22. 12. 2017 - Vlada RS je na svoji 161. redni seji med drugim določila besedilo predlogov zakonov o postopkih za podeljevanje koncesij in o javno-zasebnem partnerstvu, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Sprejela je tudi Resolucijo o družinski politiki 2018-2028 »Vsem družinam prijazna družba« in izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin, se seznanila z informacijo o pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26 plačnim razredom in sprejela Poročilo o popravljalnih ukrepih glede financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015 ter tudi spremembo Slovenske strategije pametne specializacije (S4). Vlada pa je tudi izdala Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Uredbo o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uredbo o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah, sprejela mnenje k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-F) in Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020.


Predlog zakonov o postopkih za podeljevanje koncesij in o javno-zasebnem partnerstvu
S predlogom novega zakona o postopkih za podeljevanje koncesij v slovenski pravni red prenašamo evropsko direktivo 2014/23/EU in enotno urejamo postopke za podeljevanje koncesij. Ker so bili ti postopki v veliki meri že urejeni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, se ta vsebina iz njega zdaj umika, zakon pa se nadomešča z novim zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.

V sklopu reforme javnega naročanja na ravni EU, ki je bila končana februarja 2014 in s katero so bila na ravni EU sprejeta jasna pravila, ki urejajo postopke za podeljevanje koncesij, je bila sprejeta tudi direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, ki jo s predlogom zakona o postopkih za podeljevanje koncesij prenašamo v slovenski pravni red.

Čeprav so pravila za podeljevanje koncesij v slovenskem pravnem redu urejena v številnih veljavnih predpisih (npr. v zakonu o gospodarskih javnih službah, zakonu o javno-zasebnem partnerstvu in drugih področnih zakonih), kar bi se lahko upoštevalo kot delni prenos direktive 2014/23/EU v nacionalni pravni red, je ministrstvo za finance pripravilo nov zakon, to je zakon o postopkih za podeljevanje koncesij.

Predlog omenjenega zakona določa predvsem pravila glede postopkov podeljevanja koncesij za gradnje in koncesij za storitve, kot so opredeljene v direktivi 2014/23/EU. Predlog poleg tega podrobneje ureja tudi koncesijsko pogodbo, njene spremembe in prenehanje ter pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij.

V predlogu je tako določeno, da je koncedent lahko zgolj država ali samoupravna lokalna skupnost, kot to že zdaj določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Predvidena sta dva načina podelitve koncesije – praviloma se jo podeli na podlagi predhodno izvedenega konkurenčnega postopka, izjemoma pa lahko tudi z neposredno sklenitvijo koncesijske pogodbe, če koncesionar izpolnjuje v zakonu predpisane pogoje.

Trajanje koncesije je omejeno, določi pa ga koncedent glede na zahtevane gradnje oz. storitve. Koncesije, daljše od pet let, lahko trajajo tako dolgo, da se ne preseže obdobja, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb (začetnih in naknadnih) ob upoštevanju primernega dobička.

V predlogu določena pravila, ki se uporabljajo za postopke za podeljevanje koncesij, se nanašajo na sporočanje, vrste, oblike in način objave obvestil, roke, način ugotavljanja sposobnosti gospodarskih subjektov, ki kandidirajo v postopku za izbiro koncesionarja, način izbire koncesionarja, sprejem odločitve ter obveščanje ponudnikov.

Postopki za podeljevanje koncesij so bili doslej v veliki meri že urejeni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, zato se omenjena vsebina iz tega zakona zdaj umika. Predlog novega zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki bo nadomestil trenutno veljavnega, ureja zgolj javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukturnih projektov.

Novela Zakona o lokalni samoupravi
Glavne spremembe predloga novele Zakona so naslednje:

  • odprava neustavnosti glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja,
  • krepitev vloge ožjih delov občin s širitvijo nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov lahko prenesejo občine,
  • poenostavitev vzpostavitve zveze občin kot institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja, ki je pravna oseba javnega prava, na katero lahko občine prenesejo izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, tudi del regulatornih pristojnosti,
  • dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma tudi preko e-uprave, ko je določen dajanja podpore na način osebnega podpisovanja,
  • ureditev participativnega proračuna kot oblike sodelovanja prebivalcev,
  • poenostavitev načina določanja vodje medobčinskega pravobranilstva in uskladitev vsebine ZLS z Zakonom o državnem odvetništvu,
  • širitev nadzorne funkcije nadzornega odbora iz pristojnosti za nadzor razpolaganja s premoženjem tudi na upravljanje in najemanje le-tega in s tem uskladitev z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Ustavno sodišče RS je novembra 2016 ugotovilo neustavnost Zakona o lokalni samoupravi v delu, kjer določba ureja pridobitev lastnosti reprezentativnosti združenja občin. V Sloveniji imamo trenutno tri združenja občin. Zgolj dve od njih pa imata status reprezentativnosti, ki jima zagotavlja položaj predstavnika članic. Združenje, ki vključuje vse mestne občine, pa takega statusa ni moglo pridobiti, ker objektivno ne more izpolniti zakonskega pogoja včlanjenih vsaj 30 odstotkov občin. Od 212 občin jih ima enajst status mestnih občin, le-te pa imajo po Ustavi RS drugačen status, kar predstavlja še dodaten razlog, da je potrebno tudi temu združenju občin na sorazmeren način omogočiti pridobitev statusa reprezentativnosti. Pridobitev statusa reprezentativnosti bo Združenju mestnih občin omogočilo združevanje oziroma zastopanje njihovih interesov, ob tem pa tudi učinkovito sodelovanje in zastopanje njihovih interesov v razmerju do države.

Strategija razvoja lokalne samouprave do leta 2020 je posebej izpostavila položaj in vlogo ožjih delov občin kot ene od institucionaliziranih oblik sodelovanja prebivalcev pri urejanju lokalnih zadev. Doslej je bila možnost prenosa nalog z občine na njene ožje dele omejena le na pet vsebin (urejanje prostora, varstvo okolja, lokalne ceste, upravljanje s premoženjem ožjega dela občine in pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti). S prenosom nalog na ožje dele občin je v večji meri možna vključitev ljudi za reševanje zadev, ki se nanašajo na njihovo neposredno okolje. Pri tem hkrati ožji del občine dobi poudarjeno vlogo kot oblika sodelovanja prebivalcev pri urejanju lokalnih zadev. Ožji deli občin s to rešitvijo tako kot doslej ne morejo izvajati oblastne naloge občine.

Zakon o lokalni samoupravi ureja tri institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja. Prva je namenjena skupnemu zagotavljanju javnih služb, kar občine zagotavljajo s soustanoviteljstvom javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov. Druga oblika medobčinskega sodelovanja so skupne občinske uprave. Interesne zveze občin so tretja, toda edina institucionalna oblika medobčinskega sodelovanja, ki ima pravni status javnega prava. Namen ustanovitve interesne zveze občin, ki ga zasleduje zakon, je skupno urejanje in izvajanje javnih služb. Določba omogoča občinam prenos posameznih občinskih nalog v urejanje in izvajanje zvezi, združevanje sredstev ter ustanavljanje različnih izvajalskih organizacijskih oblik. Rezultat pa je, da nalog, ki jih posamezna občina naloži zvezi, sama ne zagotavlja več. Postopek ustanovitve zveze občin po poslej poenostavljen.

Zaradi odprave administrativnih ovir in približevanja načinu izvedbe referendumom na državni ravni se tudi pri referendumu v samoupravnih lokalnih skupnostih predlaga dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma preko enotnega državnega portala eUprava s kvalificiranim elektronskim podpisom v primerih, ko župan določi za dajanje podpore način osebnega podpisovanja. Hkrati se usklajuje določbo o naknadnem referendumu z rešitvijo, ki je skladna z rešitvijo v Ustavi Republike Slovenije.

Novela ZLS prinaša tudi spodbudo za participativni proračun, ki je inovativna oblika demokratičnega soupravljanja, ki v postopek odločanja o dodelitvi javnih sredstev vključuje tudi državljane. Uporablja se v številnih državah in uspešno spodbuja dobro upravljanje javnih sredstev na lokalnem nivoju.

Pri ureditvi občinskega odvetništva novela za razliko od državnega odvetništva prinaša nekatere posebnosti kot npr. da postopke mirne rešitve spora ni procesna predpostavka, kot to velja na državni ravni, da občinsko odvetništvo lahko zastopa tudi druge javne subjekte, katerih ustanoviteljica je občina, da občinski odvetniki ne bodo nosili toge in ne bodo imeli izkaznice, pač pa se bodo za posamezni primer na sodišču izkazovali s pisnim pooblastilom župana.

Več si preberite TU.

* * *


< DRŽAVNI SVET DANES O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN