14.12.2017 Starost: 4 let

160. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 13. 12. 2017 - Vlada RS je na svoji 160. redni seji med drugim določila besedilo predloga Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in sprejela Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture. Prav tako je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020 in potrdila Elaborat za razporeditev stroškov rabe vode med različnimi sektorji.


Predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
Predlog zakona predstavlja vsebinsko prenovo trenutno veljavnega Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer na način, da ob varovanju temeljnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti v kar največji možni meri sledi aktualnemu razvoju in situaciji na trgu stvarnega premoženja ter potrebam države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter njihovim upravljavcem. Ker so pretekle izkušnje pokazale, da je na nekaterih področjih gospodarjenja s stvarnim premoženjem potrebno različno urediti ravnanje za državo in samoupravne lokalne skupnosti, predlagani zakon takšne razlike ureja ter za posamezne institute določa različne zakonske rešitve.

Predlog zakona je tudi posledica uresničitve nove zasnove centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem, po kateri je Ministrstvo za javno upravo postalo upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka 19. člena spremenjenega Zakona o državni upravi (torej poslovnih nepremičnin organov državne uprave - vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi), ter prevzelo zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo povezano s tem premoženjem.

Predlog novega zakona tako upošteva sistem centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem in spremenjene potrebe upravljavcev nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti pri načrtovanju in ravnanju z nepremičnim premoženjem.

Poglavitni cilji predloga zakona so: prilagoditev institutov ravnanja s stvarnim premoženjem države novi ureditvi (npr. letni načrti oz. načrtovanje ravnanja s stvarnim premoženjem države, centralna evidenca nepremičnin, enotni spletni portal, možnost občasne uporabe); poenostavitev postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem ob sočasni ohranitvi ustreznega nadzora; poenostavitev postopkov sprejemanja letnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem v lasti države; zagotovitev učinkovitejšega in konkurenčnejšega nastopanja na trgu ter ravnanja s stvarnim premoženjem ob sočasni zagotovitvi gospodarnosti ravnanja s tem premoženjem, ki predstavlja javno premoženje ter podrobnejša ureditev veljavne zakonodaje, upoštevaje novo centralizirano obliko ravnanja z nepremičnim premoženjem države.

Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture
Predlog zakona vzpostavlja pravila in sistem za evidentiranje dejanske rabe zemljišč, ki pripadajo javni cestni infrastrukturi (državne in občinske ceste) ter javni železniški infrastrukturi. Že ob prvem množičnem vrednotenju nepremičnin je bilo namreč ugotovljeno, da je nujno imeti pravilne in tekoče podatke o nepremičninah v javnih evidencah, ki ustrezajo dejanskemu stanju.

Podatki bodo v zemljiški kataster preneseni iz evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železnike infrastrukture, ki jo bo vodila Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). V to evidenco bodo vsi pristojni upravljavci infrastrukture posredovali podatke v zvezi z infrastrukturo, ki jo upravljajo. Za te podatke bodo upravljavci tudi odgovorni in bodo v tehničnem postopku uskladitve (pred uvedbo upravnega postopka) reševali morebitne zahtevke lastnikov zemljišč. V upravnem postopku, ki bo potekal pri DRSI, bo direkcija odločala o uskladitvi podatkov, če jih upravljavci ne bodo uskladili z lastniki zemljišč. Upravljavec infrastrukture, ki neutemeljeno ne bo uskladil podatkov oziroma se ne bo pravočasno odzval na zahtevo lastnika, bo nosil stroške postopka in uskladitve, vključno s stroški elaborata, ki ga bo izdelalo pooblaščeno geodetsko podjetje.

Evidenca bo v organizacijsko informacijskem smislu vzpostavljena v treh mesecih po uveljavitvi zakona (izdaja pravilnika, sprejetje metodologije, določitev podatkovnega modela in izmenjevalnega formata). Za zajem podatkov je predviden rok dveh let po vzpostavitvi evidence.

Zakon ureja tudi varstvo pravic lastnikov zemljišč, ne nanaša pa se na urejanje premoženjsko pravnih razmerij v zvezi z zemljišči javne cestne ali javne železniške infrastrukture. Kljub temu bodo lahko upravljavci (zlasti upravljavci občinskih cest) lažje pristopili tudi k urejanju stvarnopravnih in premoženjskopravnih razmerij, saj bo iz vzpostavljene evidence razvidna natančna lega pripadajočih zemljišč ne glede na meje zemljiških parcel.

Več si preberite TU.

* * *


< SESTANEK - ON-LINE DOSTOP DO POTRDIL O NAMENSKI RABI ZEMLJIŠČA