10.11.2017 Starost: 13 dni

155. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 9. 11. 2017 - Vlada RS se je na svoji 155. Redni seji med drugim seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca septembra 2017. Prav tako pa se je seznanila s poročilom o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih ukrepih v zvezi s pozivom Računskega sodišča RS (RSRS) za odpravo nesmotrnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki.


Koriščenje evropskih sredstev 2014–2020
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca septembra 2017 odobrenih 253 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti 1,36 milijarde evrov, kar je 45 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Do danes se je ta številka še nekoliko povečala, in sicer na 1,41 milijarde evrov, kar predstavlja 47 odstotkov razpoložljivih sredstev.

V obdobju, ki ga obravnava poročilo, torej do konca septembra, je bilo skupno podpisanih za 1,29 milijarde evrov oziroma 43 odstotkov pogodb. Iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih nekaj več kot 214 milijonov evrov, kar je 7 odstotkov razpoložljivih sredstev. V skladu z dogovorjeno dinamiko »paketnega« pošiljanja zahtevkov za povračilo na Evropsko komisijo država do konca septembra v Bruselj ni posredovala dodatnih zahtevkov, zato pri tej postavki ostajamo na 69 milijonih evrov oz. 2 odstotkih razpoložljivih sredstev, bo pa naslednji paket zahtevkov Evropski komisiji posredovan do konca letošnjega leta. Podatki o prilivih iz evropske blagajne v slovenski proračun posledično prav tako ostajajo nespremenjeni – 62 milijonov evrov – saj sledijo posredovanim zahtevkom na Evropsko komisijo. Pričakujemo jih prav tako do konca letošnjega leta.

S ciljem učinkovitega doseganja kazalnikov v okviru posameznih prednostnih naložb, učinkovitejšega izvajanja Operativnega programa in doseganja pravila n+3 (Uredba št. 1303/2013, člen 136), ki državam članicam nalaga, da odobrena sredstva za posamezno leto porabijo do konca tretjega leta (za leto 2014 je to leto 2017), poročilo obravnava pregled stanja za posamezna področja. Kot izhaja iz poročila, se aktivnosti na področju Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) izvajajo v skladu s predvideno dinamiko, za učinkovito doseganje pravila n+3 na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) pa je potrebno predvsem podrobno spremljanje izvajanja na ukrepih za Vzhodno kohezijsko regijo. Ključni resor je tako Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, predvsem prednostna os 3: Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko ras, pri čemer so nujne tudi načrtovane aktivnosti na področju finančnih instrumentov. K doseganju pravila n+3 pomembno prispeva tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (predvsem prednostna os 1: Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva) ter delno Ministrstvo za okolje in prostor.

Izvajanje evropske kohezijske politike na področju obvladanja tveganj v letu 2017 se tako osredotoča na zagotovitev nemotenega delovanja informacijskih sistemov (e-MA, e-CA; deloma MFeRAC), ki bodo omogočali tekoče izplačevanje upravičencem in certifikacijo plačil do evropskega proračuna. Pomembna je tudi priprava zahtevkov za obstoječa izplačila, predvsem ESS in ESRR, vzpostavitev finančnih instrumentov in pospešitev izvedbe preostalih izplačil iz proračuna Republike Slovenije predvsem na ESRR Vzhod.Celotno poročilo bo objavljeno na spletni strani SVRK in na www.eu-skladi.si, kjer so na voljo tudi druge informacije o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020.

Poročilo o napredku glede izvedenih aktivnostih v zvezi z odpravo nesmotrnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je na zahtevo RSRS pristopilo k objavi okoljskih ciljev ravnanja z odpadno embalažo. Tako je Agencija RS za okolje na svojih spletnih straneh okoljske cilje že objavila.

MOP je izvedel predvidene aktivnosti pri sprejetju Operativnega programa ravnanja z odpadki in z Uredbo o komunalnih odpadkih na področju zbiranja komunalnih odpadkov. Predlog uredbe je v delu, ki zadeva obdelavo komunalnih odpadkov, v fazi sprejemanja. Na podlagi prejetih pripomb iz javne obravnave se pripravlja dopolnitev predloga uredbe in nova javna obravnava. Izdaja predpisa ki ureja embalažo in odpadno embalažo, je vezana na sprejetje novega Zakona o varstvu okolja 2, ki je v fazi pregleda pripomb iz javne obravnave, in ki se je zaključila 11. 9. 2017.

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, s katero je o črtala določbo o prevzemu embalaže v zbiralnicah ločenih frakcij. MOP ugotavlja, da določbe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in določbe Zakona o gospodarskih javnih službah ter Zakona o lokalni samoupravi niso zadostna podlaga za optimalno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, zlasti v pogledu razporejanja odpadkov v zgrajene centre za ravnanje z odpadki, saj gre za obvezno občinsko gospodarsko javno službo, ki jo občine urejajo samostojno. Zato je MOP pripravil strokovne podlage za spremembo ZVO-1.

* * *


< DAN SLOVENSKE HRANE 2017- PODPORA PROJEKTU TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK