09.10.2017 Starost: 64 dni

151. REDNA SEJA VLADE

Ljubljana, 9. 10. 2017 - Vlada RS je na svoji 151. redni seji med drugim sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 in se seznanila s končno oceno škode na stvareh zaradi posledic poplav aprila 2017.


Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021
Strategija za obdobje 2017–2021 temelji na:

  • dosedanjih spoznanjih in razvojnih posebnostih slovenskega turizma;
  • razvijanju konkurenčnih prednosti in spodbujanju sistemskih rešitev na tem področju;
  • učinkovitemu povezovanju nacionalnih, lokalno-regionalnih in podjetniških interesov na področju razvoja turizma;
  • spodbujanju globalnih, nacionalnih in lokalnih turističnih produktov, kjer ima Slovenija prepoznavne konkurenčne prednosti, ter na razumevanju;
  • uveljavljanju sodobnih metod in tehnik upravljanja s področja strateškega načrtovanja ter usmerjanja podjetniških konkurenčnih mrež.

Strategija je usmerjena v scenarij pospešenega razvoja turizma in si bo prizadevala za doseganje naslednjih razvojnih ciljev turizma do leta 2021:

  • devizni priliv 3,7 do 4 milijarde evrov;
  • 5–5,5 milijonov turističnih obiskov;
  • 16–18 milijonov nočitev;
  • povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dni;
  • 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih;
  • povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z 8.000 na 12.000 zaposlenih.

Strategija opredeljuje 6 ključnih razvojnih politik:

  • nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti;
  • institucionalni in pravni okvir;
  • namestitve, turistična infrastruktura in naložbe;
  • kadri v turizmu;
  • prostor, naravni in kulturni viri;
  • mala in srednje velika podjetja (MSP).

Končna oceno škode na stvareh zaradi posledic poplav aprila 2017
Vlada se je seznanila s končno oceno škode na stvareh zaradi posledic poplav 27. in 28. aprila 2017 na območju gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, posavske, severnoprimorske, vzhodno- in zahodnoštajerske ter zasavske regije, ki v 51 občinah skupno znaša 56.255.565,80 evra in jo je 31. avgusta 2017 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju: Državna komisija).


Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 1.542.099,07 evra, delna škoda na stavbah 324.868,82 evra, škoda na gradbenoinženirskih objektih 3.050.970,18 evra, škoda na gozdnih cestah 319.416 evrov, škoda na vodotokih 50.776.249,92 evra in škoda na državnih cestah 241.961,81 evra.


Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2017 (2.580.473,67 evra) in je tako, skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna. Vlada je naložila pristojnim ministrstvom, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode skladno z določbami zakona.

Vlada je pooblastila Državno komisijo, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, pa je oškodovanec predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena skladno s predpisi oziroma predpisano metodologijo. Potrjeno ponovno oceno škode Državna komisija pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. O ponovni oceni škode mora Ministrstvo za okolje in prostor seznaniti Vlado Republike Slovenije ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.

* * *


< SMERNICE SVETA EVROPE ZA SPODBUJANJE UDELEŽBE DRŽAVLJANOV PRI POLITIČNEM ODLOČANJU