Kategorija: Novice
15. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS
Ljubljana, 29. marec 2010 - 15. seja Državnega zbora je potekala od 24. do vključno 26. marca 2010. Na dnevnem redu so imeli poslanci 21 točk. V nadaljevanju vam predstavljamo zakon, noveli zakonov in resolucijo, ki so bili sprejeti, ter zavrnjene predloge zakonov.
SPREJETI ZAKONI IN RESOLUCIJA
NOVELA ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2B)
DZ je po skrajšanem postopku sprejel novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero se natančneje ureja nadzor nad prevozniki. Z novelo naj bi se zaščitilo slovenske cestne prevoznike pred nelojalno konkurenco tujih prevoznikov brez ustreznih licenc. Osnovni cilj novele zakona je racionalizacija poslovanja posameznih državnih organov, poleg tega se uvaja nov institut žigosanja dovolilnic ter zvišuje sankcije za prekrške.
Z novelo zakona se natančnejše ureja postopek izdaje izkaznice o vozniških kvalifikacijah, način njene vročitve, nadomestitve ter razveljavitve. Podrobneje se določa tudi vodenje evidenc izkaznic o vozniških kvalifikacijah. Novela zakona zahteva, da se pred nalaganjem ali razlaganjem blaga preveri, ali imajo tuji prevozniki ustrezno in pravilno izpolnjeno dovolilnico oz. dovoljenje in spremljajoče dokumente. Preveritev bo treba evidentirati. Poleg tega se zvišujejo kazenske sankcije za opravljanje dejavnosti brez licence ter kazni za prevoz blaga brez dovolilnice.
NOVELA ZAKONA O IZVRĹ EVANJU PRORAčUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2010 IN 2011 (ZIPRS1011-A)
DZ je po nujnem postopku sprejel novelo Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2010 in 2011, s katero se bo zagotovilo stalen vir financiranja za investicije v železniško infrastrukturo. Novela tudi bolj jasno določa plačilne roke države ter daje občinam možnost prekoračitve zakonsko določenega obsega zadolževanja.
Novela zakona določa, da se prihodki z naslova letne uporabe vozil v cestnem prometu ter koncesije, ki jo državi plačuje Luka Koper, uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanja javne železniške infrastrukture. To bo veljalo do leta 2023, je zapisano v Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo. Z novelo zakona o izvrševanju proračuna bodo poleg tega plačilni roki neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so zdaj določeni pri največ 30 dneh, določeni na točno 30. dan po ugotovljeni upravičenosti za plačilo. Novost pa so plačilni roki tudi za posredne proračunske uporabnike, in sicer bodo znašali največ 30 dni. S tem naj bi pomembno pripomogli k izboljšanju plačilne discipline. Občinam se z novelo zakona daje pravna podlaga za prekoračitev zakonsko določenega obsega možnega zadolževanja, a le za namene prenosa javne infrastrukture iz poslovnih knjig nekdanjih javnih podjetij v poslovne knjige občin.
ZAKON O JAVNEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (ZJSKD)
DZ je sprejel Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki določa namen, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor nad Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Temeljni razlog za vložitev zakona je bil uskladitev delovanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti z novim zakonom o javnih skladih iz leta 2008, ki določa, da je treba v dveletnem prehodnem obdobju urediti to problematiko bodisi tako, da sklad nadaljuje pod drugačnimi pogoji, ali pa da se statusno preoblikuje. V pomanjkanju oblik, ki bi omogočile tako avtonomno in primerljivo delovanje JSKD kot doslej, so se odločili za nadgradnjo sedanjega stanja, pri čemer so ohranili tisto, kar se je doslej v praksi izkazalo za dobro, so pa upoštevali tudi pripombe stroke in zakonski predlog uskladili z zakonom o javnih skladih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo še naprej skrbel za skladnost kulturnega razvoja in pretok informacij ter bogatil ponudbo na področju ljubiteljske kulture. Deloval bo kot javni servis, na katerega bo ministrstvo za kulturo preneslo del operativnih nalog. Ĺ e naprej bo deloval kot promotor ljubiteljske kulturne dejavnost v domovini in na tujem. Imel bo nadzorni svet, direktorja in strokovno programske komisije ter druge strokovne organe in komisije, ki pomagajo pri presojanju razporeditve finančnih pomoči. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pod tem imenom deluje od leta 2000. S skladom je bila postavljena pomembna kulturna mreža - 59 območnih izpostav, ki pokriva celotno ozemlje Slovenije, sega pa tudi v zamejstvo in mednarodni prostor.
RESOLUCIJA O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE (ReSNV)
DZ je sprejel Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki je strateški, krovni in razvojni dokument na področju nacionalne varnosti. Resolucija je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj različnih podsistemov nacionalne varnosti, usmerjanje nacionalnovarnostne politike in tudi za zagotavljanje nacionalne varnosti naše države v najširšem smislu.
Ključna novost dokumenta je, da so bili ponovno pregledani in ovrednoteni strateški interesi in cilji države, ko gre za vprašanje nacionalne varnosti. Ažurirali so oceno varnostnega okolja, ovrednotili in dodali nove vire ogrožanja ter opisali celovit način odzivanja na vire ogrožanja. Dodali so tudi celovit pristop k zagotavljanju nacionalne varnosti, upoštevali strateške in politične dokumente Evropske unije, zveze Nato in Organizacije združenih narodov pa tudi že sprejeti nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Dokument je nastajal precej časa, v njegovo pripravo pa so bili vključene vse dejavnosti, organi in strokovna javnost, zato predstavlja ustrezen okvir za nadaljnji razvoj nacionalnovarnostnega sistema. Rdeča nit resolucije je nadaljevanje razvoja in modernizacija vseh podsistemov nacionalne varnosti. Kot pomemben način zagotavljanja nacionalne varnosti so vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva Slovenije v EU, Natu, OZN ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Sprejem dokumenta je bil nujen za nadaljnje načrtno dograjevanje nacionalnovarnostnega sistema.
ZAVRNJENA ZAKONA
ZAKON O JAVNOSTI PREMOŽENJA FUNCIONARJEV (ZJPF)
Poslanke in poslanci so zavrnili Predlog Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS. Predlog zakona je predvideval objavo premoženja funkcionarjev na spletni strani računskega sodišča. Na računsko sodišče bi se s komisije za preprečevanje korupcije prenesle tudi vse pristojnosti v zvezi s prijavo premoženjskega stanja, vodenjem evidenc in objavo. Cilj zakona naj bi bil po navedbah predlagateljev zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih dejanj in na področju klientelizma. Sprejem tega zakona naj bi bil tudi neizogiben zaradi odgovorne politike in preglednosti delovanja javnih funkcionarjev ter odgovornosti do državljank in državljanov v času gospodarske krize.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je v splošni razpravi pojasnila, da je težava predloga SDS v dveh ustavno spornih rešitvah. Tako predlagani prenos pristojnosti na računsko sodišče ni skladen z ustavo določenim položajem računskega sodišča. Drugo težavo pa predstavlja predlog, da bi premoženjsko stanje funkcionarjev v celoti objavili. Ustavno sodišče je namreč takšno rešitev že presojalo in ugotovilo, da bi bila objava v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi pomenila poseg v pravico ustavnega varstva osebnih podatkov funkcionarjev.
NOVELA ZAKONA O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU (ZJZP-A)
DZ je zavrnil spremembe Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki ga je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Vilijem Rezmanom (nepovezani), s katero naj bi se podaljšal rok za pravno ureditev koncesijskih razmerij med zasebnim izvajalcem javne službe in javnim sektorjem ter določilo izjeme od obveze, da je izvajalec javno zasebnega partnerstva lahko izbran samo na osnovi javnega razpisa.
< PREDSTAVITEV NOVOSTI IN SPREMEMBE NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA