SPREJETI ZAKONI IN RESOLUCIJA

NOVELA ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2B)

DZ je po skrajšanem postopku sprejel novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero se natančneje ureja nadzor nad prevozniki. Z novelo naj bi se zaščitilo slovenske cestne prevoznike pred nelojalno konkurenco tujih prevoznikov brez ustreznih licenc. Osnovni cilj novele zakona je racionalizacija poslovanja posameznih državnih organov, poleg tega se uvaja nov institut žigosanja dovolilnic ter zvišuje sankcije za prekrške.

Z novelo zakona se natančnejše ureja postopek izdaje izkaznice o vozniških kvalifikacijah, način njene vročitve, nadomestitve ter razveljavitve. Podrobneje se določa tudi vodenje evidenc izkaznic o vozniških kvalifikacijah. Novela zakona zahteva, da se pred nalaganjem ali razlaganjem blaga preveri, ali imajo tuji prevozniki ustrezno in pravilno izpolnjeno dovolilnico oz. dovoljenje in spremljajoče dokumente. Preveritev bo treba evidentirati. Poleg tega se zvišujejo kazenske sankcije za opravljanje dejavnosti brez licence ter kazni za prevoz blaga brez dovolilnice.

NOVELA ZAKONA O IZVRĹ EVANJU PRORAčŒUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2010 IN 2011 (ZIPRS1011-A)

DZ je po nujnem postopku sprejel novelo Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2010 in 2011, s katero se bo zagotovilo stalen vir financiranja za investicije v železniško infrastrukturo. Novela tudi bolj jasno določa plačilne roke države ter daje občinam možnost prekoračitve zakonsko določenega obsega zadolževanja.

Novela zakona določa, da se prihodki z naslova letne uporabe vozil v cestnem prometu ter koncesije, ki jo državi plačuje Luka Koper, uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanja javne železniške infrastrukture. To bo veljalo do leta 2023, je zapisano v Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo. Z novelo zakona o izvrševanju proračuna bodo poleg tega plačilni roki neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so zdaj določeni pri največ 30 dneh, določeni na točno 30. dan po ugotovljeni upravičenosti za plačilo. Novost pa so plačilni roki tudi za posredne proračunske uporabnike, in sicer bodo znašali največ 30 dni. S tem naj bi pomembno pripomogli k izboljšanju plačilne discipline. Občinam se z novelo zakona daje pravna podlaga za prekoračitev zakonsko določenega obsega možnega zadolževanja, a le za namene prenosa javne infrastrukture iz poslovnih knjig nekdanjih javnih podjetij v poslovne knjige občin.

ZAKON O JAVNEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (ZJSKD)

DZ je sprejel Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki določa namen, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor nad Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Temeljni razlog za vložitev zakona je bil uskladitev delovanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti z novim zakonom o javnih skladih iz leta 2008, ki določa, da je treba v dveletnem prehodnem obdobju urediti to problematiko bodisi tako, da sklad nadaljuje pod drugačnimi pogoji, ali pa da se statusno preoblikuje. V pomanjkanju oblik, ki bi omogočile tako avtonomno in primerljivo delovanje JSKD kot doslej, so se odločili za nadgradnjo sedanjega stanja, pri čemer so ohranili tisto, kar se je doslej v praksi izkazalo za dobro, so pa upoštevali tudi pripombe stroke in zakonski predlog uskladili z zakonom o javnih skladih.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo še naprej skrbel za skladnost kulturnega razvoja in pretok informacij ter bogatil ponudbo na področju ljubiteljske kulture. Deloval bo kot javni servis, na katerega bo ministrstvo za kulturo preneslo del operativnih nalog. Ĺ e naprej bo deloval kot promotor ljubiteljske kulturne dejavnost v domovini in na tujem. Imel bo nadzorni svet, direktorja in strokovno programske komisije ter druge strokovne organe in komisije, ki pomagajo pri presojanju razporeditve finančnih pomoči. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pod tem imenom deluje od leta 2000. S skladom je bila postavljena pomembna kulturna mreža - 59 območnih izpostav, ki pokriva celotno ozemlje Slovenije, sega pa tudi v zamejstvo in mednarodni prostor.

RESOLUCIJA O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE (ReSNV)

DZ je sprejel Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki je strateški, krovni in razvojni dokument na področju nacionalne varnosti. Resolucija je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj različnih podsistemov nacionalne varnosti, usmerjanje nacionalnovarnostne politike in tudi za zagotavljanje nacionalne varnosti naše države v najširšem smislu.

Ključna novost dokumenta je, da so bili ponovno pregledani in ovrednoteni strateški interesi in cilji države, ko gre za vprašanje nacionalne varnosti. Ažurirali so oceno varnostnega okolja, ovrednotili in dodali nove vire ogrožanja ter opisali celovit način odzivanja na vire ogrožanja. Dodali so tudi celovit pristop k zagotavljanju nacionalne varnosti, upoštevali strateške in politične dokumente Evropske unije, zveze Nato in Organizacije združenih narodov pa tudi že sprejeti nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Dokument je nastajal precej časa, v njegovo pripravo pa so bili vključene vse dejavnosti, organi in strokovna javnost, zato predstavlja ustrezen okvir za nadaljnji razvoj nacionalnovarnostnega sistema. Rdeča nit resolucije je nadaljevanje razvoja in modernizacija vseh podsistemov nacionalne varnosti. Kot pomemben način zagotavljanja nacionalne varnosti so vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva Slovenije v EU, Natu, OZN ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Sprejem dokumenta je bil nujen za nadaljnje načrtno dograjevanje nacionalnovarnostnega sistema.

ZAVRNJENA ZAKONA

ZAKON O JAVNOSTI PREMOŽENJA FUNCIONARJEV (ZJPF)

Poslanke in poslanci so zavrnili Predlog Zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS. Predlog zakona je predvideval objavo premoženja funkcionarjev na spletni strani računskega sodišča. Na računsko sodišče bi se s komisije za preprečevanje korupcije prenesle tudi vse pristojnosti v zvezi s prijavo premoženjskega stanja, vodenjem evidenc in objavo. Cilj zakona naj bi bil po navedbah predlagateljev zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih dejanj in na področju klientelizma. Sprejem tega zakona naj bi bil tudi neizogiben zaradi odgovorne politike in preglednosti delovanja javnih funkcionarjev ter odgovornosti do državljank in državljanov v času gospodarske krize.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je v splošni razpravi pojasnila, da je težava predloga SDS v dveh ustavno spornih rešitvah. Tako predlagani prenos pristojnosti na računsko sodišče ni skladen z ustavo določenim položajem računskega sodišča. Drugo težavo pa predstavlja predlog, da bi premoženjsko stanje funkcionarjev v celoti objavili. Ustavno sodišče je namreč takšno rešitev že presojalo in ugotovilo, da bi bila objava v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi pomenila poseg v pravico ustavnega varstva osebnih podatkov funkcionarjev.

NOVELA ZAKONA O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU (ZJZP-A)

DZ je zavrnil spremembe Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki ga je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Vilijem Rezmanom (nepovezani), s katero naj bi se podaljšal rok za pravno ureditev koncesijskih razmerij med zasebnim izvajalcem javne službe in javnim sektorjem ter določilo izjeme od obveze, da je izvajalec javno zasebnega partnerstva lahko izbran samo na osnovi javnega razpisa.