Okvirni razrez

odhodkov za rebalans proračuna za leti 2012 in 2013
Odhodki

proračuna RS za leto 2012 naj bi znašali 9,816 mrd EUR, za leto 2013 pa 10,039

mrd EUR.

Proračunski

primanjkljaj bi tako znašal v letu 2012 1,2 mrd EUR ali 3,1% BDP, kar v

primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2012 pomeni za cca 200 mio EUR ali

0,6% BDP-ja nižji proračunski primanjkljaj.

V

letu 2013 bi proračunski primanjkljaj znašal 950 mio EUR ali 2,4% BDP.

Soglasje k začetku

postopka naročila male vrednosti za potrebe Ministrstva za okolje in prostor -

Geodetske uprave RS
V okviru obveščanja lastnikov o poskusnem izračunu

vrednosti nepremičnin je Geodetska uprava zbirala pripombe na vrednost gozdnih

zemljišč oz. na modele vrednotenja. Od vseh prejetih pripomb se jih je 24 %

nanašalo na model vrednotenja gozdnih zemljišč.

V postopku analiziranja pripomb in revidiranja

modelov vrednotenja, je Geodetska uprava v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS

ugotovila, da  bi za izračun vrednosti

gozdnih zemljišč bilo primerno upoštevati še podatke o rastiščnem koeficientu

in odprtosti gozdnih zemljišč namesto dosedanjih podatkov o načinu spravila

lesa in spravilni razdalji. Oba nova podatka se že vodita v evidencah, ki jih

vodi Zavod za gozdove, zato ne bodo potrebni dodatni stroški za zajem teh

podatkov. Potrebno pa bo dopolniti in spremeniti podatkovni model registra

nepremičnin, izvesti inicialni uvoz podatkov ter ustrezno spremeniti in

dopolniti  programske rešitve za vodenje

in vzdrževanje registra nepremičnin. Dodatno bo programska rešitev za vodenje

registra nepremičnin dopolnjena še glede na ugotovitve in zahteve računskega

sodišča v zvezi s ureditvijo lastništva in ostalih podatkov, ki se o

nepremičninah vodijo v registru nepremičnin.

GURS mora, skladno z normativnim

programom Vlade RS, najkasneje v začetku novembra 2011 posredovati Uredbo vlade

o določitvi modelov vrednotenja v proceduro sprejema. Pred tem, pa je potrebno izvesti

ustrezna testiranja in preveritev popravljenih modelov. Testiranje se mora

pričeti najkasneje konec septembra, do takrat pa morata podatka o rastišču in

odprtosti gozdov, ki se spreminjata v podatkovnem modelu registra nepremičnin,

biti že integrirana v informacijski sistem.

Predlog soglasja k pričetku postopka

javnega naročanja za zagotovitev prostorov za izvedbo usposabljanj končnih

uporabnikov aplikacije ISCSD2 v okviru projekta e-Sociala in k pričetku javnega

naročanja za razvoj uporabniškega vmesnika in tehnično vzpostavitev spletnega

mesta EKT
Javno naročilo za Zagotovitev prostorov

za izvedbo usposabljanj končnih uporabnikov aplikacije ISCSD2 (referentov na

Centrih za socialno delo (CSD)) v okviru projekta e-Sociala je kritičnega

pomena za uspeh projekta in je bilo predvideno v Akcijskem načrtu za izvajanje

operacije Interoperabilnost in e-izmenjava podatkov za leto 2011.

V okviru projekta e-Sociala je že bilo

razvitih več tehnoloških rešitev, ki omogočajo elektronsko pridobivanje

podatkov v skladu z 51. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih

sredstev. Obenem bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nadgradilo

tudi aplikacijo Informacijski sistem centrov za socialno delo (ISCSD2), z

namenom da bo podatke pridobivala preko teh tehnoloških mehanizmov e-Sociale in

tako omogočala referentom v CSD učinkovito podporo pri izvajanju postopkov

(izračuni višine dodeljenih pravic, izdaja odločb, izvedba izplačil, izvajanje

nadzora nad spremembami, ipd.).

Za uspešno uporabo nadgrajenega sistema

ISCSD2 je za obstoječe kadre v CSD nujno potrebno izvesti aplikativna

izobraževanja, za katere pa je treba zagotoviti tudi ustrezne tehnično

opremljene računalniške učilnice na treh lokacijah, in sicer v Ljubljani,

Mariboru ter Kopru. Aplikativna izobraževanja se bodo izvedla za 62 centrov za

socialno delo.  Vlada RS je julija 2010 sprejela

Akcijski načrt za Vzpostavitev poslovnega portala EKT – enotne kontaktne točke

za podporo postopkom pridobivanja dovoljenj za opravljanje reguliranih

dejavnosti v RS. Zahteva po vzpostavitvi EKT izhaja iz sprejete Direktive  o storitvah na notranjem trgu. Do zdaj je

enotno spletno mesto za tuje in domače poslovne subjekte vzpostavila že večina

držav članic EU.

Tako kot to določa direktiva, bo portal

EKT nudil tujim in domačim poslovnim subjektom oziroma ponudnikom

storitev/dejavnosti v RS celovite informacije o pogojih za opravljanje

reguliranih storitev/dejavnosti v RS. Glede tujih subjektov bo posebna

pozornost namenjenega čezmejnemu/občasnemu opravljanju dejavnosti v RS in pogojih,

ki se nanašajo na različna dovoljenja. Domači poslovni subjekti bodo preko

enotnega spletnega mesta dostopali do drugih EU portalov, kjer bodo pridobili

informacije o delu in poslovanju v drugih državah članicah. V prvi fazi bo

portal EKT namenjen objavi informacij (EKT1), v drugi (projekt EKT2 – ki je še

v pripravi) pa bo portal namenjen pridobivanju dovoljenj na daljavo, tudi iz

tujine. Poleg pogojev, ki se nanašajo na posamezne dejavnosti (licence,

dovoljenja, ipd.), bo posebna pozornost namenjena tudi reguliranim poklicem in

drugim pogojem, ki jih mora bodoči ponudnik storitev izpolnjevati (kadrovski,

prostorski, garancije, ipd.). Poleg storitvenih dejavnosti, ki so predmet

storitvene direktive (po trenutnih podatkih gre za popis preko 170 reguliranih

storitev s področja gradbeništva, obrti, turizma, ipd), gre za zajem tudi vseh

drugih reguliranih dejavnosti v RS.

Program ohranjanja kmetij in podeželja v

gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja
Spremembe in dopolnitve

Zakona o gozdovih, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije koncem

leta 2007, so omočile, da fizična oseba, ki je

kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, in aktivno

gospodari na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi

gospodarjenja, lahko uveljavlja prednostno pravico pri podelitvi koncesije za

izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije.

Prednostno pravico uveljavlja fizična oseba na podlagi posamičnega programa ohranjanja kmetije, ki je osnova za pripravo Programa ohranjanja kmetij in podeželja vgorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja. Pogojem, ki jim morajo zadostiti kmetije za pridobitev koncesije, ustreza 282 kmetij.

Na podlagi navedenega programa se bo s podelitvijo

koncesij hribovsko-gorskim kmetom Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov

Republike Slovenije sicer povečal obseg administrativnega dela (koncesijske

pogodbe, letni načrti, nadzor, poročanje ipd.), vendar bi s tem ukrepom, če bi

bilo vsem prosilcem omogočeno pridobiti koncesijo v obsegu, da bi skupaj s

svojimi gozdovi gospodarili z dovoljenimi 200 ha gozdov,  država zagotovila hribovsko-gorskim kmetijam

do 196 novih delovnih mest.