09.03.2010 Starost: 10 let
Kategorija: Novice

14. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA

14. seja Državnega zbora je potekala od 1. do vključno 8. marca 2010. Na dnevnem redu so imeli poslanci 34 točk. V nadaljevanju predstavljamo zakone, ki jih je Državni zbor RS sprejel, ter sveženj pokrajinskih zakonov, ki je bil zavrnjen.


SPREJETI ZAKONI

NOVELA ZAKONA O JAVNEM NAROčŒANJU (ZJN) in NOVELA ZAKONA O JAVNEM NAROčŒANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROčŒJU IN PODROčŒJU POĹ TNIH STORITEV (ZJNVETPS-B)

DZ je sprejel noveli dveh zakonov s področja javnega naročanja, s katerima se v slovensko zakonodajo vnaša določbe iz evropske direktive o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Spremembe naj bi prinesle bolj učinkovito ter pregledno javno naročanje. Preglednost postopkov se z novelama zakonov povečuje na način, da bodo vsi projekti, ki sodijo pod javno naročanje in presegajo določeno vrednost, objavljeni na spletnem portalu. Hkrati se ukinja postopek zbiranja treh ponudb. Zakon o javnem naročanju so dolžni upoštevati naročniki blaga in storitev v vrednosti nad 20.00 evrov oz. gradbenih del v vrednosti nad 40.000 evrov, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev pa naročniki blaga in storitev v vrednosti nad 40.000 evrov oz. gradbenih del v vrednosti nad 80.000 evrov. Z vidika izboljšanja plačilne discipline je pomembna novost obveza, da se razmerje med glavnim izvajalcem in podizvajalcem jasno uredi, tako v smislu vrste posla kot rokov njihove izvedbe in plačil. Poleg tega bo naročnik lahko neposredno plačal podizvajalcu. Z novelama zakonov se ureja tudi seznam ponudnikov z negativnimi referencami. Na seznam se bo po zaključenem postopku prekrška, ki ga bo vodila državna revizijska komisija, vpisalo ponudnike, ki so podali neresnične izjave. Po novem bo lahko naročnik po oddaji javnega naročila odstopil od podpisa pogodbe, če predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali zanj nima več zagotovljenih sredstev.

Iz obeh zakonov je bila črtana določbo, po kateri mora biti pri izbiri ekonomsko najugodnejšega ponudnika delež cene ne glede na vrsto in vrednost ostalih meril najmanj 60-odstoten oz. pri intelektualnih storitvah 40-odstoten. Večjo težo naj bi tako pri izbiri ponudnika imela kakovost. čŒrtanju cene kot najpomembnejšega merila pri izbiri najugodnejše ponudbe so nasprotovali v opoziciji, saj v tem vidijo odprtje poti korupciji in klientelizmu.

NOVELA ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-D)

DZ je sprejel novelo Energetskega zakona. Spremembe se med drugim nanašajo na posamične neučinkovite obstoječe rešitve, povezane predvsem z gradnjo in vzdrževanjem energetske infrastrukture. Spremembe so povezane tudi z izvajanjem javnih služb na področju energetike in z zmanjševanjem administrativnih ovir.

Med glavnimi rešitvami je poenostavitev procedure za obratovanje malih elektrarn na objektih, tako občanom za manjše elektrarne do 50 kilovatov ne bo več treba registrirati dejavnosti proizvodnje elektrike v obliki samostojnega podjetnika, kot je to veljalo doslej.

Novela zakona predpisuje tudi, da morajo občine v svojih aktih zagotoviti oskrbo s toploto z uporabo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitejšimi rešitvami. Uvaja možnost komercialnih omrežij oskrbe s toploto za manjše skupine stavb, kjer skupni toplotni odjem ne presega megavatne ure na uro, učinkovitostno dividendo pri varčevanju z energijo v javnem sektorju ter predpisuje energetsko knjigovodstvo in letne cilje energetske učinkovitosti v javnem sektorju.

Novela določa ukrepe za učinkovito izvajanje nadzora nad delovanjem trga z energijo, ki ga ima Agencija za energijo po že zdaj veljavnem energetskem zakonu. Odpravlja tudi nejasnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor in pri urejanju lastniških, služnostnih razmerij pri že obstoječi energetski infrastrukturi. Novela zakona tudi usklajuje nacionalno energetsko politiko z lokalnimi skupnostmi na področju obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote.

NOVELA ZAKONA O RAVNANJU Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI (ZRGSO-B)

DZ je sprejel novelo Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi. Novela v slovenski pravni red vnaša direktivo EU, ki ureja delo z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) v zaprtih sistemih, in direktivo o sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovem dajanju na trg.

Spremembe se nanašajo na izboljševanje upravnih postopkov in zmanjševanje administrativnih ovir ter na razširitev sestave in področja dela znanstvenih odborov za delo v zaprtih sistemih in za sproščanje GSO v okolje. Dopolnitev registra GSO s podatki o gojenju ali vzreji GSO pa je nujna zaradi nadzora nad izvajanjem monitoringa pri dajanju GSO na trg. Z novelo se zagotavlja tudi učinkovit inšpekcijski oz. carinski nadzor na področju ravnanja z GSO. V skladu z novo ureditvijo inšpektorji, pristojni za okolje, nadzorujejo izvajanje določb v zvezi z zaprtimi sistemi in namernim izpuščanjem GSO v okolje ter dajanjem na trg.

ZAKON O PREJEMKIH POSLOVODNIH OSEB V GOSPODARSKIH DRUŽBAH V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI (ZPPOGD)

DZ je sprejel Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnostih. Zakon predpisuje načela in pa omejitve, ki jih morajo upoštevati člani nadzornih svetov pri določanju prejemkov in pravic direktorjev. Predlog zakona je nadgradnja že v prejšnjih letih sprejetih vladnih aktov, s katerimi je vlada želela urediti prejemke direktorjev v družbah, kjer je večinska lastnica država ali samoupravna lokalna skupnost. Vlada je doslej sprejemala predvsem priporočila, dosedanja praksa pa je pokazala, da ta priporočila niso vedno upoštevana, zato se je vlada odločila, da to področje uredi z zakonom.

Cilj zakona je, da z upravljalskega vidika uredi enotna pravila za nagrajevanje direktorjev. Glavna rešitev zakona je v tem, da bodo člani nadzornih organov morali pri določanju prejemkov in tudi drugih pravic upoštevati enaka pravila, odgovornost za sestavo in sklenitev pogodbe je še vedno na nadzornem svetu. Direktorjem se omogoča fiksen in variabilen prejemek.

Zakon omejuje izplačilo odpravnin, in sicer na šestkratnik mesečne bruto plače. Direktorji, ki bodo ostali zaposleni v družbi, ki so jo prej vodili, ne bodo upravičeni do odpravnine, bodo pa upravičeni do drugih pravic, ki so pomembne za normalno opravljanje njihove funkcije.

ZAKON O STORITVAH NA NOTRANJEM TRGU (ZSNT)

DZ je sprejel Zakon o storitvah na notranjem trgu, ki v slovenski pravni red delno prenaša evropsko direktivo o storitvah na notranjem trgu. Zakon opredeljuje upravne poenostavitve postopkov, kakovost storitev in upravno sodelovanje pristojnih organov članic.

Upravna poenostavitev se nanaša na postopkovne in formalne zahteve pridobivanja dovoljenj za opravljanje storitev v Sloveniji, pomembna je tudi vzpostavitev elektronske enotne kontaktne točke. Prosto ustanavljanje ureja vprašanja, ki se nanašajo na sistem dovoljenj in postopke za njihovo pridobitev. Zakon uvaja novost na področju izdaje dovoljenj, kjer molk organa pomeni izdajo dovoljenja. Zakona postavlja pravila za obvezno sodelovanje pristojnih organov s pristojnimi organi drugih držav članic z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponudnikom storitev. Vsebuje tudi pravila o preprečevanju nezdružljivosti nekaterih dejavnosti in o reševanju sporov.

NOVELA ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIĹ KEM PROMETU (ZVZelP-A)

DZ je sprejel novelo Zakona o varnosti v železniškem prometu, katerega osnovni cilj je implementacija evropskih direktiv v slovenski pravni red. Z novelo se v slovenski pravni red vnašajo direktiva o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake v železniškem omrežju EU, sprememba direktive o varnosti na železnicah EU in direktiva o interoperabilnosti železniškega sistema EU.

Ker so se pri implementaciji direktiv pokazale tudi nekatere nejasnosti in nedorečenosti veljavnega zakona, predlog sprememb vključuje tudi dopolnitve za odpravo takšnih praznin, predvsem tistih, ki so bile z vidika varnosti prometa nujno potrebne.

ZAVRNJENI ZAKONI

ZAKON O POKRAJINAH (ZPok)

ZAKON O FINANCIRANJU POKRAJIN (ZFinPok)

ZAKON O VOLITVAH V POKRAJINAH (ZVolPok)

ZAKON O VOLILNIH ENOTAH ZA VOLITVE V PRVE POKRAJINSKE SVETE (ZVEVPPS)

ZAKON O PRENOSU NALOG V PRISTOJNOST POKRAJIN (ZPNPP)

Poslanke in poslanci so zavrnili paket šestih pokrajinskih zakonov, ki jih je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS, in sicer Zakon o pokrajinah, Zakon o ustanovitvi pokrajin, Zakon o financiranju pokrajin, Zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, Zakon o volitvah v pokrajinah in Zakon o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete. Predlagali so ustanovitev 13 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana (MOL).

Predlog so podprli le poslanci SDS in SLS, medtem ko so jim v vseh koalicijskih poslanskih skupinah in opozicijski SNS, ki vztraja pri "zgodovinskih" petih pokrajinah, nasprotovali. Predlogom SDS je nasprotovala tudi vlada, saj po njihovem mnenju temeljijo na neprimernem konceptu regionalizacije, ustanovitvi pokrajin s sorazmerno majhnim območjem in sorazmerno majhnim številom prebivalcev. Kot je dejal minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš, takšen koncept s seboj prinese tudi omejene razvojne potenciale, omejeno možnost lastnega gospodarskega razvoja, večjo odvisnost od centralne ravni in omejeno regionalno avtonomijo. Minister je še opozoril, da gre pri predlogih SDS za koncept pokrajin prejšnje vlade, ki je bil strokovno zavrnjen.

URADNO PREčŒIĹ čŒENO BESEDILO:

Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKS-UPB2)


< DZ DANES O POKRAJNAH