14. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS

Ljubljana, 21. 12. 2015 - 14. redna seja Državnega zbora RS je potekala od 14. do 18. decembra 2015. Poslanke in poslanci so med drugim sprejeli novelo Zakona o varstvu okolja, novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ. Kot neprimerna za nadaljnjo obravnavo sta bila izglasovana predlog novele Zakona o varstvu javnega reda in miru ter predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-1H)
Izvajanje dimnikarskih storitev v državi regulirano in urejeno s koncesijami, ki jih podeljuje Vlada. Vendar pa obstoječi zakon ta sistem predvideva le do konca leta, zato je bila potrebna sprememba zakona, sicer bi bilo to področje prepuščeno trgu. Novela zakona sedanjo regulacijo dimnikarskih storitev podaljšuje za eno leto.

Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlada menita, da zaradi zagotovitve javnega interesa, ki se izraža v skrbi za varstvo okolja in premoženja ljudi, požarni varnosti ter energetske učinkovitosti malih kurilnih naprav, izvajanje dimnikarskih storitev ne more biti prepuščeno trgu, temveč je tudi v prihodnje potrebna regulacija tega področja. Na ministrstvu so letos predstavili idejni okvir opravljanja dimnikarske službe, ki je predvideval licenčni sistem z možnostjo proste izbire izvajalca dimnikarskih storitev, a dokončne rešitve niso bile potrjene na vladi. Ministrstvo bo zdaj pripravilo nov predlog sistemskega zakona.

Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E)
Glavni namen novele je implementacija evropske direktive iz leta 2013, ki je dodatno spodbudila odpiranje podatkov na način, da organi ne zaračunavajo več cene ponovne uporabe ter da ponudijo podatke na učinkovit in enostaven način preko spleta.

Ponovna uporaba pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke nadalje obdelati in analizirati. Po noveli so v režim ponovne uporabe vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, vendar le v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.

Koalicijske poslanske skupine so sicer v ponedeljek umaknile dopolnilo k 24. členu novele, po katerem bi lahko državni organi prosilcem za dostop do informacij javnega značaja poleg materialnih stroškov, ki se plačujejo že po trenutnem zakonu, zaračunavali tudi stroške dela. Dopolnilo je naletelo na odklonilo stališče tako informacijskega pooblaščenca kot novinarskih organizacij.

Novela Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-E)
Z novelo zakona se bo meja med drugim in tretjim dohodninskim razredom zvišala s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. S tem se bo razbremenilo zavezance, ki so med drugim in tretjim davčnim razredom, to pa so večinoma visoko strokovno izobraženi delavci.

Prostor za zvišanje meje za uvrstitev v tretji davčni razred bo dalo dveletno podaljšanje veljavnosti četrtega davčnega razreda, v katerega se uvrščajo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evra. Četrti razred s 50-odstotno davčno stopnjo je v veljavi od leta 2013 in bi brez sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ veljal le še do konca leta 2015.

Zdaj se v tretji davčni razred, kjer velja 41-odstotna stopnja davka, uvrščajo zavezanci z 1,5-kratnikom povprečne plače, po novem bo ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače. Po izračunih vlade bo razbremenjenih 114.740 oz. 12 odstotkov zavezancev.

Oba ukrepa bosta veljala za leti 2016 in 2017, medtem pa vlada napoveduje celovito davčno reformo, s katero se bo obdavčitev dela zmanjšala, obdavčitev premoženja pa povečala.

Zavrnjena zakona

Predlog novele Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1A)
S spremembo Zakona o varstvu javnega reda in miru je skupina poslancev predlagala prepoved nošenje burke in nikaba v javnosti. Poudarili so, da je treba prepoved nošenja teh pokrival podpreti iz varnostih in kulturnih razlogov, večina ostalih pa je menila, da je to v nasprotju z Ustavo, in da žensk, ki bi to nosile, skoraj ni.

Predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-K)
Predlog novele je v DZ vložila skupina poslancev. 9. januarja 2016 se izteče rok, do katerega mora DZ odpraviti ugotovljeno neustavnost v zakonu. Ustavno sodišče je namreč pred letom dni odločilo, da je zakon v delu, kjer govori, da država zasebne osnovne šole financira zgolj v višini 85 odstotkov, v nasprotju z ustavo. Poslanci so predlagali, da se v skladu s to odločbo zagotovi 100-odstotno javno financiranje javno priznanih programov na zasebnih šolah.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je pojasnila, da je bilo zasebno šolstvo zakonsko urejeno leta 1996. Številne družbene spremembe pa so v zadnjih letih aktualizirale vprašanje razmerja med javnim in zasebnim šolstvom, zato vlada po njenih navedbah predlaga, da se novela zavrne. Kaže se potreba po celovitem urejanju vprašanj zasebnega šolstva, zato bodo na ministrstvu po njenih navedbah pripravili sistemski zakon, kjer bo urejeno tudi financiranje zasebnih šol.

* * *