25.05.2017 Starost: 5 let

136. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 24. 5. 2017 - Vlada RS je na svoji 136. redni seji med drugim sprejela Predlog zakona o urejanju prostora, predloga novele Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, novelo Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini ter novelo Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.


Predlog Zakona o urejanju prostora

Zakon razveljavlja in nadomešča Zakon o prostorskem načrtovanju, sedaj veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor in združuje vsebino urejanja teh zakonov na enem mestu v krovnem zakonu. Urejanje prostora tako obsega državna pravila urejanja prostora, udeležence pri urejanju prostora, prostorsko načrtovanje na državni in občinski ravni, zemljiško politiko, instrumente spremljanja stanja v prostoru ter zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev.

Temeljni cilji zakona so: krovno urejanje področja urejanja prostora; vzpostavitev jasnega in preglednega sistema prostorskih aktov, ki temelji na ločitvi med strateške in izvedbene akte, in omogoča večjo fleksibilnost ter učinkovitost prostorskega načrtovanja, hkrati pa ne ruši obstoječih temeljnih instrumentov prostorskega načrtovanja, kot je občinski prostorski načrt; vpeljava prostorskega strateškega načrtovanja na regionalnem nivoju; vzpostavitev zakonske podlage za prostorsko načrtovanje na morju; vpeljava novega postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu in v enem postopku od načrtovanja do dovoljevanja; razbremenitev občinskega prostorskega načrta kot temeljnega prostorskega akta občine z namenom njegove učinkovitejše obravnave; vzpostavitev instituta lokacijske preveritve kot fleksibilnega instrumenta omogočanja dopolnilnih posegov v prostor pri posamični poselitvi, odstopanj od prostorskih aktov in začasne rabe prostora; posodobitev ukrepov zemljiške politike z namenom doseganja boljše izkoriščenosti prostora, razvoja stavbnih zemljišč in gospodarjenja občin s stavbnimi zemljišči; vzpostavitev pravil za določanje gradbenih parcel; vzpostavitev ustreznih finančnih instrumentov zemljiške politike.

Zakon nadgrajuje že vpeljan sistem državnega in občinskega prostorskega načrtovanja in ukrepe zemljiške politike, pri tem pa uvaja tudi nekatere bistvene novosti:

 

  • dosledno izpeljuje načelo usklajevanja interesov in sodelovanja med udeleženci pri urejanju prostora;
  • daje zakonsko podlago državnim pravilom urejanja prostora, ki so trenutno še predmet Uredbe o prostorskem redu Slovenije in širi pojem državnega prostorskega reda kot mesta, kjer se zbirajo pravila, smernice in dobra praksa s področja urejanja prostora;
  • vpeljuje instrument prevlade ene javne koristi nad drugo v primeru, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve;
  • omogoča boljše in zgodnejše sodelovanje javnosti v postopkih priprave prostorskih aktov in vzpostavlja možnost sodnega varstva glede sprejetih prostorskih izvedbenih aktov;
  • prednostno usmerja poselitev v urbana naselja, znotraj katerih se primarno izvaja notranji razvoj;
  • vzpostavlja institut lokacijske preveritve, preko katerega občina prilagodi in določi natančna obliko ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, dopušča izvedbo dopolnilnih posegov v prostor ali omogoča začasno rabo prostora;
  • zakon ne razlikuje več med razpršeno gradnjo in razpršeno poselitvijo;
  • ustanavlja Komisijo za prostorski razvoj Vlade RS, ki kot delovno telo Vlade RS poda mnenje glede prevlade ene javni koristi nad drugo, skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora pri pripravi prostorskih aktov ter potrjuje Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, regionalni prostorski plan in poročilo o prostorskem razvoju Slovenije;
  • ustanavlja Prostorski svet pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki deluje kot strokovno posvetovalno telo MOP ter nudi strokovno podporo delovanju Komisije za prostorski razvoj Vlade RS;
  • širi vlogo MOP kot nosilca urejanja prostora ne samo za poselitev, ampak tudi za krajino in za skladnost s temeljnimi pravili urejanja prostora;
  • določa sodelovanje občinskega urbanista v občinskih zadevah urejanja prostora;
  • opredeljuje status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora in jim daje možnost vlaganja pravnih sredstev zoper prostorske izvedbene akte;
  • vpeljuje novo strukturo državnih in občinskih prostorskih aktov, pri čemer razlikuje med prostorskimi strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti;
  • določa regionalni prostorski plan kot nov prostorski strateški akt na ravni razvojnih regij, kot so prepoznane z zakonom, ki spodbuja skladen regionalni razvoj;
  • vzpostavlja pravno podlago za prostorsko načrtovanje na morju;
  • določa občinski prostorski plan kot neobvezen prostorski strateški akt na ravni občine, katerega vsebina naj bi se dolgoročno gledano zaobjela v regionalnem prostorskem planu;
  • razbremenjuje vsebino dosedanjih občinskih prostorskih načrtov (OPN) z izločanjem strateškega dela in dela, ki ga prevzamejo Odloki o urejanju podobe naselij in krajine, tako da OPN postane občinski prostorski izvedbeni akt, ki določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje (izvedbeno regulacijo prostora);
  • vpeljuje nov način načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena, ki omogoča fleksibilnost postopka in bodisi zaustavitev načrtovanja na ravni DPN bodisi izvedbo združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja, v katerem se investitorju po principu vse-na-enem-mestu izda celovito dovoljenje, ki predstavlja gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in hkrati prostorski izvedbeni akt;
  • vpeljuje nove ukrepe zemljiške politike  (predkupna pravica države) ter nadgrajuje nekatere obstoječe (npr. grajeno javno dobro);
  • vpeljuje naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljišči
  • določa vodenje evidence stavbnih zemljišč na ravni občine;
  • vzpostavlja pravila za določanje gradbenih parcel;
  • vpeljuje nove finančne mehanizme zemljiške politike, kot je taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča;
  • posodablja vlogo elektronskega poslovanja pri pripravi in sprejemu prostorskih aktov preko prostorskega informacijskega sistema;
  • zavezuje k spremljanju in analizi stanja v prostoru, preko katerega se vrednotijo investicijske in druge pobude.

 

Celoten pregled 136. redne seje Vlade RS je dostopen Initiates file downloadtukaj.

 


< DZ POTRDIL VIŠJO POVPREČNINO