18.05.2017 Starost: 67 dni

135. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 18. 5. 2017 - Vlada RS je na svoji 135. redni seji med drugim sprejela Predlog gradbenega zakona in Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Glede tretjega zakona iz paketa, zakona o urejanju prostora, so potrebna dodatna usklajevanja, zato ga bo vlada ponovno obravnavala predvidoma na prihodnji seji. Vlada se je seznanila tudi s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca marca 2017.


Predlog gradbenega zakona

Zakon na novo ureja področje graditve objektov in s tem nadomešča veljavni Zakon o graditvi objektov. Iz zakona se izločajo vsebine veljavnega zakona, ki se nanašajo na regulacijo poklicev in dejavnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj je to področje po novem predmet ločenega zakona, in sicer predloga Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Temeljni cilji zakona so zmanjševanje investicijskega tveganja, večja pravna varnost investicijske namere, integracija postopkov, omogočanje usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov, informatizacija postopkov (e-graditev), krepitev odgovornosti udeležencev pri graditvi, odprava administrativnih ovir in legalizacija neproblematičnih objektov.

Zakon uvaja nekatere bistvene novosti, kot so:

  • širitev veljavnosti zakona na večji obseg objektov, med njimi tudi na druge gradbene posege in objekte ne glede na njihovo povezanost s tlemi;
  • olajšani pogoji za nekatere vrste gradnje in del, in sicer opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna je samo še prijava začetka gradnje), opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasne objekte, namenjene prireditvam in za čas sezone, širjenje obsega vzdrževalnih del, za katera ni obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja na manjše rekonstrukcije;
  • uzakonitev obveznosti nezavezujočega podajanja informacij, svetovanja in pomoči investitorju;
  • opcijska možnost pridobitve predodločbe, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in investitorju omogoča večjo investicijsko in pravno varnost;
  • pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bolj strnjene in posredno formalno manj zahtevne dokumentacije;
  • uzakonitev faze prijave začetka gradnje z namenom spremljanja, evidentiranja in učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem gradenj;
  • uzakonitev možnosti skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja;
  • uzakonitev pravne podlage za informatizacijo postopkov dovoljevanja in elektronsko poslovanje;
  • okrepitev vloge občin v procesu dovoljevanja z uzakonitvijo obveznega mnenja občine v postopkih dovoljevanja;
  • določitev nadzora nad izvajanjem gradenj, za katere ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, kot izvirne pristojnosti občinske inšpekcije;
  • integracija postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja tako, da se bo izvajala presoja vplivov na okolje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in da se bosta združila postopka tako, da bo izdano enotno gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, ki bo zadostila tako okoljskim, kot gradbenim predpisom; z združevanjem obeh postopkov, kar posledično pomeni en pristojen organ in več sodelujočih organov, eno dokumentacijo, enkratno pozivanje stranskih udeležencev, eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev, se postopek racionalizira, postaja učinkovitejši, s tem pa posredno in v absolutnem smislu krajši, cenejši in bolj ekonomičen. Ker je presoja vplivov na okolje, ki se integrira s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja, tesno povezana z evropsko okoljsko zakonodajo, je v kontekstu integracije gradbenega in okoljskega dovoljevanja cilj zakona tudi skladnost z evropsko okoljsko zakonodajo, zlasti z Direktivo o presoji vplivov na okolje;
  • uzakonitev vključitve javnosti v integralen postopek presoje vplivov na okolje in odločitve o gradbenem dovoljenju;
  • večja vloga in odgovornost udeležencev, kakor tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij (odločanje na podlagi izjav v postopkih dovoljevanja);
  • poenostavljanje postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja (brez tehničnega pregleda, na podlagi izjav);
  • samodejno evidentiranje objektov po izdaji uporabnega dovoljenja;
  • legalizacija neproblematičnih nedovoljenih gradenj (objekti daljšega obstoja 20 ali več let, in legalizacija v prehodnem obdobju na podlagi predpisov, veljavnih v času gradnje objekta);
  • omogočanje manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo;
  • prekvalifikacija soglasij v mnenja in s tem posredno omogočanje uravnoteženja med varstvenimi in razvojnimi interesi v postopku dovoljevanja;
  • določanje gradbenih parcel v postopku izdajanja gradbenih dovoljenj in njihovo evidentiranje. 

 

Celoten pregled 135. redne seje Vlade RS je dostopen Initiates file downloadtukaj.


< MJU PREDSTAVIL PREDLOG SPREMEMB PRAVILNIKA O DOLOČITVI PODPROGRAMOV, KI SE UPOŠTEVAJO ZA UGOTOVITEV POVPREČNINE