26.04.2017 Starost: 5 let

132. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 26. 4. 2017 - Vlada RS je na svoji 132. redni seji med drugim sprejela Nacionalni reformni program 2017-2018 in dopolnitev Programa stabilnosti 2017, Uredbo o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti, ter odgovorila na vprašanje glede novega zakona o javnih financah.


Nacionalni reformni program 2017-2018 in dopolnitev Programa stabilnosti 2017

Vlada je sprejela Nacionalni reformni program 2017-2018 in dopolnitev Programa stabilnosti 2017. Oba dokumenta bo vlada skupaj z Odlokom o okviru za pripravo proračunov 2018-2020 posredovala Evropski komisiji. Prvi predstavlja srednjeročni načrt o prioritetnih ukrepih in projektih, drugi podrobneje opredeljuje srednjeročni fiskalni položaj in politiko ter pot do srednjeročnega fiskalnega cilja. Vlada bo oba dokumenta, skupaj z Odlokom o okviru za pripravo proračunov 2018-2020, posredovala Evropski komisiji.

Nacionalni reformni program podaja osnovne usmeritve in cilje za leti 2017-2018, ki jih vlada zasleduje ob spoštovanju skupnih pravil Evropske unije in omejitev pri gibanjih v javnih financah ter na širšem makroekonomskem področju. Dokument je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih za doseganje priporočil Evropskega sveta in ki so usmerjeni tudi v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Vlada je smiselno in v okviru možnosti pri pripravi dokumenta upoštevala tudi predloge socialnih partnerjev. Slovenija je v letu 2016 beležila 2,5 % rast BDP, kar je več, kot je bilo predvideno v Spomladanski napovedi za leto 2016, ko je ta znašala 1,7 %. Neprekinjeno okrevanje gospodarstva v zadnjih štirih letih deluje vzdržno in se odraža na stabilnem zaposlovanju z 2 % stopnjo rasti zaposlenosti v 2016, kar je več, kot je bilo napovedano v lanskih dokumentih. Višja gospodarska rast je v določeni meri tudi rezultat preteklih reform in ukrepov. Zaupanje v gospodarstvo, ki so ga sprožile dokapitalizacija bank, reforme in vzdržna fiskalna konsolidacija, je pripomoglo k okrepitvi domačega povpraševanja. Prav tako se je popravila večina ugotovljenih makroekonomskih neravnotežij. Še posebej se je občutno znižala zadolženost podjetniškega sektorja. Izboljšanje gospodarske klime je tudi posledica sprememb institucionalne ureditve po krizi, vključujoč izboljšanega korporativnega upravljanja bank, kar naj bi v prihodnje preprečilo ponovitev nevzdržnega kreditiranja s strani bank. Na krepitev zaupanja v gospodarstvo je pomembno vplivala tudi vzdržna in postopna fiskalna konsolidacija. V sklopu strukturnih reform je Slovenija med drugim izvedla pomembne spremembe na področju trga dela, pokojnin in poslovnega okolja. Gre za reforme, ki neposredno naslavljajo potrebe trga dela, njihovi učinki pa so vidni v daljšem časovnem obdobju.

Ključni cilji za naslednje srednjeročno obdobje bodo še naprej usmerjeni v krepitev gospodarske rasti, zasledovanja cilja stabilnosti javnih financ in javnofinančne vzdržnosti na dolgi rok. Ukrepi so razdeljeni v tri skupine: dolgoročni strukturni ukrepi za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, ukrepi s kratkoročnim strukturnim učinkom in ukrepi za krepitev potenciala rasti.

Progam stabilnosti za leto 2017 je pripravljen ob upoštevanju Odloka o okviru za pripravo proračunov 2018-2020, ki ga je 20. aprila 2017 sprejel državni zbor. Program stabilnosti 2017 kot priloga odloku podrobneje opredeljuje srednjeročni fiskalni položaj in politiko ter pot do doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja, kot izhaja iz začrtanega Okvira. Nominalni saldo sektorja država se bo v programskem obdobju izboljševal in dosegel presežek v ocenjeni višini 0,2 odstotka BDP že v letu 2019. Po tej poti bo Slovenija beležila tudi znatno izboljševanje primarnega salda sektorja države, ki je pozitiven že od leta 2015 naprej. S tem je začrtana pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v letu 2020. Slovenija sledi fiskalnemu pravilu, kjer velja prehodno obdobje in pravilo, da se mora strukturni primanjkljaj postopno zniževati proti MTO, na način, da bo to skladno s Pravili pakta stabilnosti in rasti. Tako Slovenija na srednji rok izpolnjuje zahteve, saj dosega zahtevan povprečni fiskalni napor v letih 2016-2019. Strukturni saldo sektorja država se znižuje z nižjo dinamiko kot je letna zahteva za gospodarstvo v normalnih časih, zato je za Slovenijo v programskem obdobju ključna izvedba zastavljenih trajnih strukturnih ukrepov in reform, s katerimi se bo izboljšala struktura javnih financ, ter investicij, ki bodo okrepile potencialno rast. Dolg države v letu 2016 znižal na 79,7 % BDP. Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju do leta 2020 dolg znižal na raven 67,5 % BDP.

Celoten pregled 132. redne seje Vlade RS je dostopen tukaj.

 


< PREGLEDNIK DOGODKOV IN IZOBRAŽEVANJ