131. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 20. 4. 2017 - Vlada RS je na svoji 131. redni seji med drugim sprejela predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti in predlog novele Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi.

Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti

Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti prinaša spremembe, ki pomenijo izboljšanje izvajanja zdravstvene dejavnosti v smeri zagotavljanja večje transparentnosti, učinkovitosti, strokovnosti in učinkovitejšega nadzora. Novela vsebuje vsebujejo dopolnitve zakonske ureditve posameznih področij: podeljevanje koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti; izvajanje nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti; podeljevanje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcem, ki so pravne osebe ali imajo status samostojnega podjetnika posameznika; postopki podelitve in odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti; oglaševanje zdravstvenih storitev in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona.

Bistvena vsebina predloga zakona je tako odprava pravne praznine na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki so pravne osebe ali imajo status samostojnega podjetnika posameznika. Predlog zakona uvaja enake pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, ne glede na statusno obliko, ureja tudi postopek za pridobitev dovoljenja ter razloge in postopek za odvzem dovoljenja. V prehodnih določbah predloga zakona se določa tudi način uskladitve že izdanih dovoljenj z novo predlagano ureditvijo.

Celovito se ureja tudi področje podeljevanja koncesij, ki je bilo do sedaj pomanjkljivo urejeno, sedaj pa se v predlogu zakona urejajo razlogi oziroma pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se koncedent odloči, da gre v postopek podelitve koncesije, celovito se ureja postopek podeljevanja koncesij od sprejema koncesijskega akta dalje, razlogi za odvzem in drugi načini prenehanja koncesije, vsebina in možne spremembe koncesijske pogodbe ter nadzor nad izvajalci koncesij. S tem se zagotavlja podeljevanja koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti na transparenten in konkurenčen način, kar sta osnovna načela koncesijskih razmerij. V prehodnih določbah predloga zakona se določa tudi način uskladitve že podeljenih koncesij  z novo predlagano ureditvijo.

Dopolnjuje se tudi ureditev pogojev za opravljanja zdravstvenih storitev  zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih izven javnega zavoda.

Predlog zakona tudi celovito ureja vse oblike nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona ter področje oglaševanja zdravstvenih storitev, kar do sedaj ni bilo urejeno.

V prehodnih določbah zakona se ureja tudi priznavanje kompetenc, pridobljenih z delom, za nadaljevanje opravljanja dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, za katere se že od leta 2004 dalje zahteva visoka izobrazba, in sicer tistih srednjih medicinskih sester, ki so ta dela, ki se opravljajo na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, opravljale že vrsto let.

S predlaganim zakonom se v slovenski pravni red delno implementira tudi evropska Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, se prenaša v delu, ki se nanaša na določitev sedeža izvajalca zdravstvene storitve, ko le ta storitev opravi v obliki telemedicine.

V zvezi z določilom, ki je bilo prvotno v zakonu in s katerim bi uredili položaj družinskih članov uslužbencev v zdravstvu, ki umrejo na delovnem mestu, je Vlada RS sprejela sklep, da Ministrstvo za javno upravo sistemsko za celotni javni sektor uredi problematiko pravic družinskih članov javnih uslužbencev, ki umrejo na delovnem mestu.

Predlog novela Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi je začel veljati 24. maja 2008. Po letih spremljanja izvajanja zakona v praksi so se pokazale nekatere ovire za hitro in učinkovito reševanje zadev v obeh nepravdnih postopkih, ki v času priprave in sprejema zakona niso bile predvidene.

Novela zakona temelji na enakih načelih kot njegov predhodnik ZVEtL, vendar je bolj kot slednji usmerjen v odpravo administrativnih ovir in v poenostavitve, ki niso v nasprotju s temeljnimi postulati civilnega prava ter niso v škodo namenov, ki jih zasleduje zakon, in pravni varnosti udeležencev teh razmerij.

Pri pripravi gradiva je sodelovala delovna skupina, ki je bila sestavljena izključno iz predstavnikov sodnikov, odvetnikov in vrhovnega državnega tožilstva, torej deležnikov, ki se s temi problemi soočajo dnevno. Prav množičnost teh primerov, ki še vedno pogosto preprečujejo usklajenost zemljiške knjige z dejanskim stanjem, utemeljuje intervencijski poseg zakonodajalca. Predlog zakona je tako rezultat večletne priprave in v določenem delu zapis sodne prakse, ki se je že izoblikovala na tem področju.

Rešitve, ki jih prinaša novi ZVEtL-1 so usmerjene v celovito urejanje lastninskopravnih razmerij v zvezi z nepremičninami, ki še niso vpisana v zemljiški knjigi oziroma so njihovi vpisi nepopolni. Novi zakon prinaša vrsto procesnih poenostavitev, ki bodo razbremenila sodišča in posledično pospešila te postopke. Predlog novele razširja možnost uvedbe postopka vzpostavitve etažne lastnine in ugotovitve pripadajočega zemljišča še na druge osebe, ki imajo interes in se tako veča možnost pravne ureditve teh razmerij. Novost je tudi sprememba meril v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča, ki so popolnejša in hkrati bolj prožna, ter daje se sodiščem več pristojnosti v postopku ugotavljanja lastninskopravnih razmerij vse z namenom njihove celovite in dokončne ureditve. Predlog zakona vsebuje tudi vzvode, ki bodo dodatno motivirali etažne lastnike, da svoje pravice uredijo in jih ustrezno vpišejo v zemljiško knjigo, saj je temeljni cilj tega zakona, da se vsa stvarnopravna in druga lastninska razmerja, ki še niso bila vpisana v zemljiško knjigo ali vpisi niso popolni vpišejo in se tako zagotovi popolna varnost pravnega prometa z nepremičninami.

Kakovostne nepremičninske evidence so v javnem interesu, v javnem interesu pa sta tudi pravna varnost v prometu z nepremičninami in učinkovito izvajanje javnih nalog na področju nepremičnin. Urejanje lastninskopravnih razmerij v zvezi z nepremičninami in z njimi povezana zemljiškoknjižna opravila so zahtevna pravna opravila z daljnosežnimi posledicami, zato novi zakon s posebnimi rešitvami v obeh postopkih še dodatno prispeva k možnostim za celostno in hitro reševanje zapletenih primerov s pogosto množično udeležbo, posledično pa se zaradi večje ažurnosti in kakovosti izboljšujeta tudi obe temeljni nepremičninski evidenci, torej oba katastra in zemljiška knjiga.