18.04.2017 Starost: 11 dni

130. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 13. 4. 2017 - Vlada RS je na svoji 130. redni seji med drugim sprejela predlog novele Zakona o elektronskih komunikacijah, Akcijski načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 do leta 2018, Uredbo o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.


Predlog novele Zakona o elektronskih komunikacijah

Sedanji  Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) je bil ob sprejetju konec leta 2012 usklajen s pravnim redom Evropske unije, zlasti s spremembami zakonodajnega regulativnega okvira za področje elektronskih komunikacij iz leta 2009, ki sta jih prinesli Direktiva 2009/136/ES (t. i. Direktiva o pravicah uporabnikov) in Direktiva 2009/140/ES (t. i. Direktiva o boljši regulaciji).

Medtem pa je bila 15. maja 2014 sprejeta nova Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (Direktiva 2014/61/EU), ki zahteva prenos svojih določb v nacionalno zakonodajo držav članic EU. Direktiva 2014/61/EU na ravni EU dopolnjuje regulativni okvir za elektronske komunikacije z namenom odstraniti ovire delovanja notranjega trga in spodbuditi celovito pokritost s širokopasovnim omrežjem, ki je predpogoj za razvoj enotnega digitalnega trga. Gre za direktivo minimalne harmonizacije, kar daje državam članicam več fleksibilnosti pri širšem urejanju tega področja v nacionalni zakonodaji.

Cilj Direktive 2014/61/EU je olajšati in pospešiti postavitev visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij z zmanjšanjem stroškov zanjo. To vključuje ukrepe, kot so skupna in ponovna uporaba obstoječe fizične infrastrukture (vse vrste infrastrukture), kar naj bi ustvarilo pogoje za stroškovno učinkovitejšo postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij. Pri tem so zlasti pomembne sinergije med sektorji. Znižanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti izgradnje visokohitrostnih elektronskih komunikacij je bistvenega pomena za razširjenost uporabe visokohitrostnega interneta, katerega digitalna infrastruktura podpira dejansko vse sektorje sodobnega in inovativnega gospodarstva.

Direktiva gradi na najboljših praksah, ki že obstajajo v nekaterih državah članicah, in temelji na štirih stebrih, in sicer na (1) dostopu do obstoječe fizične infrastrukture in njeni preglednosti, (2) usklajevanju in preglednosti načrtovanih gradbenih del, (3) racionalizaciji postopka izdaje dovoljenj in (4) stavbni fizični infrastrukturi. Ta direktiva od držav članic tudi zahteva imenovanje enega ali več pristojnih organov za opravljanje nalog nacionalnega organa za reševanje sporov ter imenovanje enega ali več pristojnih organov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje funkcij enotne informacijske točke.

Ob preučitvi stanja ugotavljamo, da je RS nekatere napredne rešitve že vpeljala na področju vseh štirih stebrov te direktive (takrat pretežno še kot nacionalne rešitve), in sicer tako z zakonodajo s področja elektronskih komunikacij kot tudi z zakonodajo s področja nekaterih drugih sektorjev.

Nekatere od teh rešitev za zniževanje stroškov gradnje (vključno) širokopasovne infrastrukture so bile uzakonjene že z novelo prej veljavnega Zakona o elektronskih komunikacijah iz leta 2009 in potem nadgrajene z ZEKom-1 leta 2012. Nekatere naloge izvajanja teh (doslej) nacionalno specifičnih določb in nadzor nad njihovim izvajanjem ima agencija. Ob tem velja še poudariti pomembno vlogo in naloge, ki jih ima Geodetska uprava RS, ki vodi in zagotavlja pogoje za delovanje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki je temeljna nepremičninska evidenca v Sloveniji, v kateri se evidentirajo objekti gospodarske javne infrastrukture. Pri tem je pomemben namen zbirnega katastra GJI na enem mestu zagotavljati ažurne podatke o vseh vrstah infrastrukture, ki so enostavno dostopni vsem uporabnikom, lastniki objektov infrastrukture pa so dolžni zagotavljati posredovanje podatkov v zbirni kataster na GURS.

Ne glede na vsebino Direktive 2014/61/EU, ki je direktiva minimalne harmonizacije, si bo vlada poleg predloga obravnavane novele za kar najbolj usklajeno investiranje v različne vrste gospodarske javne infrastrukture in doseganje boljših sinergičnih učinkov med različnimi vrstami infrastruktur prizadevala tudi še za dodatne, tudi nezakonodajne, ukrepe.

Poglavitni namen in cilj priprave tega predloga zakona je torej popolni prenos Direktive 2014/61/EU, hkrati pa se z njim izboljšuje veljavna zakonska ureditev v delu, ko gre za nacionalne določbe, ali pa je mogoče zagotoviti jasnejši in boljši način prenosa direktiv, kot so bile že prenesene z veljavnim ZEKom-1, za katere se je pri uporabi posameznih določb v praksi pokazalo, da je to potrebno in mogoče, na kar smo bili tudi opozorjeni v sklopu posvetovanja z javnostjo (javni posvet v zvezi s stanjem po sprejetju ZEKom-1, ki je potekal 11. 12. 2014, in javna obravnava osnutka predloga zakona).

 

Celoten pregled 130. redne seje Vlade RS je dostopen tukaj.

 

 


< 129. REDNA SEJA VLADE RS