18.03.2011 Starost: 11 let
Kategorija: Novice

125. REDNA SEJA VLADE

Ljubljana, 18. 3. 2011 - Na 125. redni seji je Vlada RS med drugim sprejela predlog Zakona o varnosti in zdravju pri delu.


Osnovni cilj zakona je priprava boljših rešitev, ki

za varnost in zdravje pri delu veljajo od sprejetja zakona julija 1999, z

upoštevanjem načela racionalizacije postopkov in hkrati načela, da se raven

varnosti in zdravja delavcev v Sloveniji zaradi uveljavitve novih zakonskih

zahtev ne sme spustiti pod že doseženo raven, ki so je deležni delavci pri delu

na temelju veljavnih predpisov. Zakon je namenjen spodbujanju varnostne

kulture, usmerjene v preprečevanje tveganja pri delu, in skrbi, da so

predpisani ukrepi stvarni in učinkoviti.

Drugi cilj je revizija določb zaradi odprave

administrativnih bremen in z njimi povezanih stroškov zlasti za delodajalce, ki

zaposlujejo majhno število delavcev. V ta namen so na novo opredeljene

obveznosti samozaposlenih v zvezi z zagotavljanjem lastne varnosti in zdravja.

Zaradi doseganja navedenih ciljev se s predlaganim

zakonom preverja delovanje osnovnih institutov glede varnosti in zdravja pri

delu, kot so informiranost in usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo,

delavska udeležba pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu, zdravstveni

nadzor, predvsem pa se preverjajo delovanje in učinki izjave o varnosti ter

ocenjevanja tveganja. Zaradi priprave boljših rešitev se s posameznimi

določbami zakona usklajujejo tudi določbe Direktive o vpeljavi ukrepov za

vzpodbudo izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu.

S predlagano ureditvijo nosilnega instituta na

področju varnosti in zdravja pri delu, to je izjave o varnosti z oceno

tveganja, se odpravlja potreba po podzakonskem aktu, saj že predlog zakona

določa minimalne postopkovne zahteve glede ocene tveganja ter obličnost in

vsebino izjave o varnosti. Novost je tudi zagotavljanje obveščenosti delavcev

in drugih navzočih v delovnem procesu o tveganju ter pravica vpogleda v

aktualno izjavo o varnosti in oceno tveganja.

Podrobneje je urejena zagotovitev prve pomoči

delavcem in drugim osebam, navzočim v delovnem procesu, ter ukrepi za

zagotovitev varstva pred požarom. Novost so vse določbe o obveznostih

delodajalca glede delavcev, ki delajo na takih delovnih mestih, na katerih je

večja nevarnost za fizično nasilje tretjih oseb, in obveznostih delodajalca v

primerih trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja.

Nove so določbe v zvezi z zagotavljanjem tako

imenovanegapredhodnega varstva.

Delodajalec mora namreč, preden da delavcem v uporabo objekt, delovno opremo,

sredstva za delo ali nevarne snovi, pridobiti vso potrebno dokumentacijo, v

kateri so navedeni varnostno-tehnični podatki, potrebni za ocenjevanje tveganja

in za predpisovanje varnostnih ukrepov. To bo prispevalo, da bodo načrtovalci,

proizvajalci in dobavitelji že med projektiranjem upoštevali vse varnostne

zahteve, ne pa šele delodajalec, ko je mnogokrat za učinkovito zagotovitev

varnosti delavcev že prepozno.

Zdravstveni pregledi delavcev morajo ustrezati

varnostnemu in zdravstvenemu tveganju, opredeljenemu v oceni tveganja.

Delodajalec lahko le izjemoma prepusti opravljanje strokovnih nalog varnosti

pri delu zunanji strokovni službi oziroma le takrat, ko sam nima usposobljenega

strokovnega delavca.

Inšpektorat RS za delo bo upravljavec evidenc o

nezgodah s smrtnim izidom, nezgodah, zaradi katerih je delavec nezmožen za delo

več kot tri delovne dni, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih

poklicnih boleznih, pa tudi nove določbe o načinu zbiranja osebnih podatkov in

ravnanju z njimi. Upravljanje podatkov iz navedenih evidenc bo inšpektoratu

omogočilo spremljanje in analiziranje vzrokov nezgod ter služilo načrtovanju

politike preprečevanja le-teh in bolezni pri delu.

Delavec ima prepoved delati ali biti na delovnem

mestu pod vplivom alkohola, drog ali

drugih prepovedanih substanc. Ne sme biti pod vplivom zdravil, ki bi lahko

vplivala na njegove psihofizične zmožnosti, če je za konkretna delovna mesta

tako določeno v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Na novo so opredeljene dolžnosti samozaposlenih

delavcev in njegove temeljne obveznostiglede

varovanja lastnega zdravja, pri čemer se upošteva načelo zmanjševanja

administrativnih bremen in z njimi povezanih stroškov.

Svet za varnost in zdravje pri deluse bo preoblikoval v strokovno

posvetovalno telo ministra, pristojnega za delo, predlog pa ne posega v vsebino

in obseg nalog sveta. Predlog zakona oži področje nalog, za katero se podeljuje

dovoljenje za delo in veljavnost dovoljenja veže na sedem let. V tem obdobju se

bodo morali strokovni delavci stalno usposabljati in obnavljati svoje znanje,

kar bo na novo urejeno s podzakonskim aktom. Predlagana je tudi možnost, da za

dovoljenje za delo zaprosijo tudi tuje pravne osebe in samostojni podjetniki

posamezniki. O njihovi vlogi se odloča, če izpolnjujejo enake pogoje, kakor

domači ponudniki teh storitev in po enakem postopku. Predvideno je tudi

dovoljenje za občasno čezmejno opravljanje strokovnih nalog.

Zaostruje se tudi izrekanje glob za prekrške in

daje mandat inšpekciji za delo, ki opravlja nadzorstvo, da izreče globo v

kateri koli višini predpisanega razpona, pri čemer upošteva težo in okoliščine

prekrška.

 



* * *


< V SLUŽBI VLADE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO PRIPRAVLJAJO SPREMEMBE ZAKONODAJE