Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih

Zakon o društvih ureja uresničevanje ustavne pravice do svobodnega združevanja. Spremembe zakona leta 2006 so prinesle nekatere novosti, ki na eni strani omogočajo lažje uresničevanje pravice do združevanja, na drugi strani pa določajo vrsto mehanizmov, ki naj bi zagotavljali, da bo združevanje v društva pridržano le nepridobitnemu povezovanju.

S spremembo zakona iz leta 2009 je bil usklajen prvi odstavek 10. člena Zakona o društvih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ta je v prvi točki določala, da bi ime društva, ki ima sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, moralo biti tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. Prav tako je bil register društev oziroma register podružnic tujih društev izenačen z drugimi javnimi knjigami glede zbiranja osebnih podatkov.

Bistvene novosti predloga zakona o društvih so:

· Podatki o društvih oziroma podružnicah tujih društev se vpisujejo v Centralni register društev. V register društev se vpisujejo vsi pravno pomembni podatki o društvu (ime, sedež, naslov, matična številka, datum ustanovitve, datum registracije, zakoniti zastopnik …), ki se dnevno posredujejo tudi AJPES-u za vpis teh podatkov v Poslovni register Slovenije. S spremembo zakona društvom ne bo treba več pošiljati dodatnih podatkov AJPES-u, saj se bodo ti podatki prevzemali iz Centralnega registra društev.

· Na podlagi spremembe zakona bo dana tudi podlaga za vpis skrajšanega imena društva in dodatnega zastopnika v register društev ter podlaga za ustanavljanje podružnic društva.

· Veljavni zakon o društvih določa, da lahko vsakdo postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Analiza stanja, ki jo je med društvi in zvezami društev opravil Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je pokazala na nejasnost te določbe. Iz določbe namreč ni razvidno, da si društvo lahko samo določi tudi pogoje za delovanje v društvu, zato smo navedeno določbo natančneje opredelili.

· Glede podeljevanja statusa društva v javnem interesu zakon določa splošne pogoje, ki jih mora društvo izpolnjevati, s posebnim predpisom pa se lahko že sedaj določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa. Eden izmed splošnih pogojev za podelitev statusa društva v javnem interesu je, da mora društvo izkazati pomembnejše dosežke svojega delovanja. Navedeni pogoj pa ministrstva, ki podeljujejo status društva v javnem interesu, presojajo različno, na kar je opozoril CVNOS. S spremembo zakona bo pristojnim ministrstvom dana pravna podlaga za sprejem pravilnikov, v katerih bodo kriterije za ugotavljanje pomembnejših dosežkov delovanja društva podrobneje določili.

· Prav tako je cilj predloga zakona določiti javno objavo letnih poročil društev.

S predlagano spremembo zakona se nadzor nad izvajanjem določbe, ki se nanaša na izvajanje dejavnosti oziroma nalog društva, opredeljenih v temeljnem aktu, prenaša na Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih

Osnovni razlog za noveliranje Zakona o javnih zbiranjih je prenos vsebin, ki se nanašajo na javne prireditve na cesti, iz Zakona o varnosti cestnega prometa v Zakon o javnih zbiranjih. Poleg tega je sprememba potrebna tudi zaradi manjše uskladitve z Zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, zagotovljena pa bo tudi večja varnost udeležencev javnih zbiranj.

Spremembe zakona so sledeče:

· prireditve na javni cesti bodo celovito urejene v enem zakonu,

· določeni pojmi zakona bodo opredeljeni jasneje: izredna uporaba ceste, prireditvena proga, odprt ogenj,

· z vzdrževanjem reda z varnostniki bo na prireditvah, na katerih je stopnja tveganja najvišja, dodatno zagotovljena varnost življenja in zdravja udeležencev,

· s podaljšanjem roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za javno prireditev bodo upravne enote pridobile nekaj dodatnega časa za učinkovito in zakonito izvedbo upravnega postopka,

· z obveznim razpisom ustne obravnave s strani pristojnega organa v primeru javnih shodov in javnih prireditev pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih, bo v večji meri zagotovljen red,

· olajšana bo izvedba upravnega postopka.

Več o sprejetih sklepih Vlade RS si lahko preberete TU.

* * *