118. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 19. 1. 2017 - Vlada RS je na svoji 118. redni seji med drugim odgovorila na pisno poslansko vprašanje poslanca v zvezi z zakonom o dolgotrajni oskrbi.

Poslanec je spraševal, kdaj bo v parlamentarni postopek poslan predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in kako se bo dolgotrajna oskrba financirala ter kako vlada RS odgovarja na očitke o nesodelovanju MDDSZ s izvajalskimi organizacijami na področju dolgotrajne oskrbe?

Vlada RS je odgovorila, da naj bi bil predlog Zakona pripravljen v začetku leta 2017. Po opravljenih usklajevanjih z deležniki, javni razpravi in medresorskem usklajevanju pa je sprejem na Vladi RS načrtovan v začetku julija 2017 in bo po tem posredovan v obravnavo DZ RS.

Financiranje dolgotrajne oskrbe je zelo razdrobljeno med različnimi blagajnami in proračuni, posledično nepregledno in povezano z visokimi transakcijskimi stroški. Skoraj polovica vseh javnih izdatkov se financira iz blagajne ZZZS. Pravice zdravstvenega dela DO so opredeljene v ZZVZZ, in se skoraj v celoti financirajo iz javnih sredstev (ZZZS) ter le 3,80 % iz zasebnih sredstev (dopolnilno zdravstveno zavarovanje in plačila iz žepa).

Primerjava virov financiranja med nekaterimi državami EU in OECD je pokazala, da so glavni viri za financiranje dolgotrajne oskrbe podobno kot pri nas: proračuni, socialna zavarovanja in plačila iz žepa. Učinkovitejšo porabo lahko dosežemo s čim manj finančnimi posredniki-institucijami, kar kažejo tudi izkušnje iz tujine. Zasebni izdatki za DO v zadnjih letih v Sloveniji hitro naraščajo in kmalu več ne bodo vzdržni, zato je nujno treba zagotoviti dodatni javni vir, ki bo ublažil bodoče izdatke in breme, ki bo sicer v prihodnosti še bolj bremenilo gospodinjstva. Manjkajoča sredstva (po nekaterih ocenah med 90 in 130 milijoni EUR) bo treba zagotoviti na solidarnostni način in jih zato načrtujemo vzporedno s spremembami zdravstvene zakonodaje in prenovo financiranja zdravstvenega varstva.

V Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 do 2020 in v Resoluciji o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 ki sta ju potrdili tako Vlada RS kot DZ RS, so sprejete strateške usmeritve za večjo integracijo zdravstvenih in socialnih storitev in usmerjenost v skupnostne oblike pomoči. Zdravstvene resolucija še posebej izpostavlja preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zagotovitev dodatnih novih virov za zdravstveno varstvo, vključno z dolgotrajno oskrbo. S predlogom nove zakonodaje je predvideno oblikovanje enovitega, integriranega sistema storitev in prejemkov, združevanje večine obstoječih finančnih virov, njihova učinkovitejša poraba ter zagotovitev novih, dodatnih virov, pri katerih bo vključena tudi neaktivna populacija.

Vlada RS je zavrnila tudi očitke o nesodelovanju MDDSZ s izvajalskimi organizacijami na področju dolgotrajne oskrbe, pri pripravi predloga zakona v prejšnjih letih. Ne samo, da so imeli predstavniki domov formalnega predstavnika v medresorski delovni skupini, MDDSZ je predstavnike Skupnosti socialnih zavodov aktivno vključevalo v številne projekte, ki so bili povezani s pripravo zakona. Med najpomembnejšimi skupna izvedba naloge »Testiranja nabora storitev za pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo«, ki je bil izpeljan v letu 2014. Temu projektu je sledilo sodelovanje pri pripravi mikro simulacijskega modela financiranja dolgotrajne oskrbe, ki je bil izveden z Inštitutom za ekonomske raziskave v Ljubljani. SSZS je bila formalno vključena tudi v mednarodno delavnico o financiranju dolgotrajne oskrbe, ki jo je MDDSZ organiziralo konec leta 2014, ministrstvo pa je v preteklih letih o stanju na pripravi zakona predstavnike skupnosti redno obveščalo na rednih skupnih sestankih.

Socialni model obravnave v dolgotrajni oskrbi podpirata tako MDDSZ kot tudi MZ. Obe ministrstvi zagovarjata preoblikovanje obstoječih domov in razvoj centrov za dolgotrajno oskrbo, ki bodo imeli različne funkcionalne enote: moderne bivalne enote, dnevne centre, negovalne oddelke in pomoč na domu. Nerealno je pričakovati, da se bodo potrebe po zahtevni zdravstveni negi v prihodnosti ob znanih demografskih trendih zmanjšale. Lahko pa te potrebe z dobro načrtovano dolgotrajno oskrbo in preventivnimi aktivnostmi zamaknemo v čim poznejša leta. Pričakovati je, da se bodo domovi za starejše, s podporo sredstev iz aktualnega operativnega programa, postopoma preoblikovali v centre za dolgotrajno oskrbo in zagotavljali različne oblike pomoči.

***