20.01.2011 Starost: 11 let
Kategorija: Novice

117. REDNA SEJA VLADE

Ljubljana, 20. 1. 2011 – Vlada RS je na tokratni redni seji med drugim sprejela mnenje k Predlogu Zakona o spremembah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in novelo Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.


Predlog Zakona o spremembah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

 

Veljavna ureditev, katere spremembo predlagajo predlagatelji, določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, od katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Veljavna ureditev tako že omogoča, da pride do nekakšnega referendumskega dneva, res pa je, da je odločitev o tem v rokah dveh tretjin navzočih poslancev. Takšna ureditev je po mnenju Vlade RS sprejemljivejša, kot je predlagana ureditev; predlagana sprememba bi namreč lahko povzročila zastoje v zakonodajnem postopku in onemogočila učinkovitost zakonodajalca, saj bi se utegnilo zgoditi, da nekateri zakoni ne bi začeli veljati eno leto, najmanj pa pol leta po njihovem sprejetju. Glavna pomanjkljivost predloga zakona je po mnenju Vlade RS ta, da ne določa nobenih izjem, ko bi bilo mogoče referendum razpisati tudi v obdobju šestih mesecev pred drugo nedeljo v maju, npr.: glede zakonov, ki bi bili sprejeti zaradi uskladitve zakonodaje s pravnim redom Evropske unije ali zaradi uskladitve zakonodaje z odločbami Ustavnega sodišča RS in glede zakonov, ki se sprejemajo po nujnem postopku. Težko si je namreč predstavljati, da bo npr. zakon, sprejet zaradi obrambe države, ali zakon, sprejet zaradi odprave posledic naravnih nesreč, začel veljati leto po njegovem sprejetju. Zapletena situacija bi nastala tudi v primeru, ko bi zakon, glede katerega bi se predlagal referendum, odpravljal protiustavne posledice: ustavno sodišče že večkrat (odločbi št. U-II-1/09, U-II-2/09) ni dopustilo referenduma v situaciji, ko bi sprejeti zakon, glede katerega se zahteva referendum, na ustavno skladen način odpravljal s strani Ustavnega sodišča RS ugotovljene protiustavnosti in bi z njegovo zavrnitvijo neustavnost obstajala še naprej in je, če zakon na referendumu ne bi bil potrjen, niti v roku enega leta ne bi bilo mogoče odpraviti.

 

Po mnenju Vlade RS bi predlagana rešitev pripeljala tudi do skokovitega povečanja števila referendumov, saj nad pobudniki in predlagatelji ne bi več visela odgovornost za visoke stroške referenduma, ki je do sedaj pripomogla k določeni vsaj minimalni »samocenzuri«. To bi pomenilo, da bi številni zakoni »čakali« na uveljavitev tudi leto dni. Veliko število referendumskih vprašanj, o katerih bi se odločalo na isti dan, pa po mnenju Vlade RS tudi ne bi pripomoglo k preglednosti glasovanja, k seznanjenosti z vsebino vprašanja in k večji udeležbi na glasovanju.

 

Vlada RS se zaveda resnosti gospodarske situacije, v kateri se nahaja Republika Slovenija, in sprejema številne ukrepe za zniževanje porabe proračunskih sredstev, vendar meni, da prihranki predlagane rešitve ne bi bili sorazmerni s škodo, ki bi lahko nastala zaradi zastojev v zakonodajnem postopku in zaradi posledične neučinkovitosti zakonodajalca.

 

Sprememba Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih

 

Dosedanje besedilo zakona je zavezovalo k pripravi notranjih pravil tako javnopravne osebe, kot osebe zasebnega prava in s tem v preveliki meri poseglo v njihove pravice. Spremenjeno besedilo omogoča osebam zasebnega prava uporabo instrumenta notranjih pravil, jih pa k temu ne zavezuje. Sprejem notranjih pravil ostaja zavezujoč le za javnopravne osebe (po ZVDAGA) in ponudnike storitev zajema in hrambe ter spremljevalnih storitev.

 

Gre tudi za spremembe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS št. 30/06), ki pa so za ureditev pravne podlage dostopa do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno varnostnih služb, občutljive z vidika varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti, bistvenega pomena. Predčasno razkritje določenih podatkov lahko ogrozi ne samo pomembne interese države, temveč neposredno izpostavi kazenskemu pregonu ali drugačnim pritiskom tudi tiste posameznike (slovenske ali tuje državljane), ki so v interesu države npr. sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v tujini. Zakonodajalec je v obstoječem zakonu te osebe neutemeljeno postavil v drugačen oziroma slabši položaj kot tiste osebe, ki so povsem enako dejavnost opravljale po 17. maju 1990, ter prezrl ustavno zahtevo, ki dopušča le takšne posege v pravice in pravni položaj posameznikov, ki ustrezajo ustavnemu načelu sorazmernosti ter razloge varstva človekovih pravic, ki izhajajo iz temeljne pravice do enakosti (14. člen v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 5. člena Ustave Republike Slovenije). V tem pogledu je trenutna zakonska ureditev po mnenju Vlade ustavno sporna. Ugotovljeno stanje je potrebno odpraviti v čim krajšem roku, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastale težko popravljive posledice za varnost oseb oz. delovanje države . Zato je v besedilu Predloga za javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, predvidena posebna komisija, ki bo določila gradiva, za katera bo rok nedostopnosti izenačen s splošnim rokom.

 

* * *


< PREDSEDSTVO ZOS ZA UMIK PREDLOGA ZAKONA O SKLADNEM REGIONALNEM RAZVOJ